Ne čutimo potrebe po skrivanju "skrivnosti" in ne strahu pred tekmovalnostjo. Ne bojimo se povedati tega kar mislimo, da je prav in ne napisati spoznanj do katerih pridemo na osnovi lastnih izkušenj. Komur se zdijo naše ugotovitve nezanimive in nestrokovne bo verjetno sam napisal in morda tudi nesebično objavil tisto za kar misli da drži. Naše gradivo o učenju mladiča se bo nabiralo še več kot eno leto, ker morajo kužki za vse našteto medtem še malo zrast!
V osnovi je pri mladem psu najpomembneje, da vzpostavimo pravilno in uporabno igro za kasnejše šolanje ter predvsem to, da si pridobimo ZAUPANJE PSA. To pa spet dosežemo ravno preko igre. Predvsem se moramo potruditi ravno pri MENJAVI vsake igračke oz. plena, da pes vedno nekaj dobi v zameno. Dokler igra traja je to naslednja igračka oz. PLEN in ko se odločimo, da je igre konec je to HRANA. Do kdaj ... ? Nič narobe, če celo življenje.

Tu je pomembna PRAVOČASNOST TRENUTKA, preden prihajajočemu psu s plenom v gobcu pokažemo plen, ki sledi v igri kot ponovni ugriz. Ta trenutek je odvisen od hitrosti psa, njegove želje po igri in predvsem od njegovega zaupanja v MENJAVO plena. To temo smo obdelali v predhodnih člankih.
Psi vsekakor niso nekaj splošnega ... ampak so zelo različni. Tudi, če imajo isto mamo, očeta in tako seveda ISTE prednike ... kar iz izkušenj opisujem v rubriki "Zanimivosti" - SPREMINJANJE RAZMERJA. Se pravi, da se močno razlikujejo tudi, če so bratje in sestre iz ISTEGA LEGLA! Le kdo lahko potem trdi na še večjem - mešanem vzorcu psov in pasem, da obstajajo univerzalno uspešna "šolska pravila"? Pozabi! Res je, da izkušnje igrajo določeno vlogo toda včasih nas celo ovirajo pri svobodnem razmišljanju ob naslednjemu psu in vse kar nam preostane je le poskus prilagajanja SVOJEMU PSU!
OSNOVNI POLOŽAJ:
Če smo osnovni položaj dobro utrdili, ponavadi pes koncentracijo na vodnika kljub motnjam hitro obvlada ... pa vseeno ne gre preveč hiteti. Med kasnejšim gibanjem bomo psu na začetku pomagali z manjšim premikanjem roke, ki je nad njegovo glavo kot to počnemo ponavadi med hojo brez psa.
ULEGANJE in LEŽANJE:
Istočasno je med vsakodnevnim hranjenjem dobro uvajati tudi plastično posodico s hrano ali priboljški, kar kasneje lahko uspešno koristimo za uleganje ob nakazovanju predmetov na sledi. Obenem z odlašanjem dovoljenja, da lahko prične pes jesti iz sklede pridobivamo na njegovi SAMOKONTROLI.
Ko se torej pes že uspešno brzda in ob polni posodi hrane potrpežljivo čaka na naše dovoljenje "skoči" za začetek hranjenja, lahko pridružimo še plastično posodico. Njeno koristnost in funkcijo bo zelo hitro povezal z običajno posodo zato jo v nadaljevanju lahko pridružimo k vaji uleganja in ležanja na prostoru. Čarobna moč PVC posodice je v pokrovu, ki psu pomaga pri dolgotrajnejšem ležanju saj hrana v njej dobi pomen SEKUNDARNE NAGRADE. Se pravi, da se mora pes najprej primerno potruditi, da si kasneje ob našem prihodu prisluži zmagoslavno odpiranje pokrovčka.
Pes bo torej ležal pozorno, nagrado pa je najbolje da mu privoščimo v obliki HRANE ... saj bi ga lahko igra po dolgotrajnem ležanju 5-20 sekund preveč "vzdignila". Tako bi dobili nestrpno ležanje kar pomeni plazenje proti vodniku, ki je na začetku oddaljen vsega par korakov ali malenkost privzdignjeno ležanje kar spet ni naš cilj. Mirno ležečega psa potrjujemo torej s hrano, ki jo lahko kar vržemo psu od daleč v gobec ali celo za njegov zadek ... toda tako, da vrženi priboljšek vidi.
Potrebujemo seveda malo večji priboljšek, ki ga lahko vržemo vsaj 10m ... lahko delček sira, jabolka. Tako bo pes razumel, da je posebej nagrajen za vajo mirnega ležanja in se ne bo premikal naprej ... še posebej ne, če bo ležal na privzdignjenem podstavku.
Šele nato ga pokličemo po imenu in se glede na trenutno znanje in željo psa odločimo ali bomo delali usedanje pred vodnikom ali ga bomo ob prihodu kar direktno potrdili z metom priboljška ali žogice med nogami.
Najprej potrdimo mirno in pozorno ležanje
Tako se bo pes ulagal hitro, ležal pravilno in poravnano ter ves čas ležanja pozorno gledal proti vodniku. Če pa bomo pretiravali s količino in prehitro podaljševali čas ležanja, bomo dobili najprej nepozorno, kasneje pa zdolgočaseno in klavrno ležanje z žretjem trave in vohanjem okrog sebe ... kar počasi vodi v VSTAJANJE S PROSTORA ali nezainteresirano nadaljevanje dela. Če nam pes na prostoru "pade ven" to dojema kot, da mu ogledovanje okolice dovolimo in si bo lahko kasneje sam privoščil enako tudi med osn. položajem in vodljivostjo.
Na zgornji sliki je prikazano prenašanje že naučenega ležanja tudi na tuje terene. Pomagamo si z različnimi rekviziti kot so močnejše kartonaste škatle in predpražniki. To lahko uporabljamo tako za ležanje na odlaganju kot za uleganje med gibanjem, ki je razvidno iz spodnje slike. Pes se je skozi sistem višine predhodno naučil, da plazenje ni zaželjeno in z uleganjem na rekvizite dodatno pridobival na želji po uleganju in ležanju. Šele, ko jih pes dobro razume jih začnemo počasi odstranjevati.
HITRO ULEGANJE:
HITROST ODPOKLICA:
Z odpoklicom praviloma ne začenjamo prezgodaj saj v tem, da pes priteče do nas, ko ga pokličemo ni ne vem kakšne znanosti. Bolj pomembna je NEPREKINJENA POZORNOST na vodnika med odmikom ... saj ta vpliva na 1.hitrost odpoklica, 2.natančnost usedanja pred vodnikom brez dotika in 3.skoncentriran prehod v osnovni položaj. Vse to brez samovoljnega prehitevanja dogodkov! Kako torej doseči neprekinjeno pozornost, ko psu kažemo svoj hrbet med odmikanjem?
POZA PRED VODNIKOM:
Vanjo pride pes med vajami poslušnosti ... po odpoklicu ali po aportiranju. Učimo jo kot samostojni učni člen ločeno od ostalih vaj poslušnosti. Pes naj bi tesno, poravnano in pozorno sedel pred vodnikom in v to pozo prešel po prihodu VESELO in POZORNO, vendar BREZ DOTIKA! To pozo lahko najenostavneje učimo na majhnem podstavku, ki psu sam narekuje zaželjeno pozicijo.
Če bomo podstavek uvajali kot samostojno ugotavljanje najprej koristnega dotikanja, plezanja nanj in na koncu še sedenja na njem, ga bo imel pes rad in nas z njega pozorno gledal. Naše je samo, da na koncu stopimo tik pred podstavek in utrjujemo učni člen. Če smo z razkoračnim sedenjem, ki smo ga omenili v prejšnjih člankih dosegli to, da se pes ne boji naše bližine bo rad sedel tudi na podstavku tik pred nami. Tako smo dosegli svoj cilj brez vabljenja, govorjenja in neprestanega popravljanja "sem, sem ,sem ..."!
Hrano imamo pripravljeno v ustih za koncentracijo na naš obraz vendar moramo psa najprej naučiti lovljenja izpljuvanih koščkov. Vendar po kliku S HRANO NE HITIMO saj si mora pes z mirnim sedenjem prislužiti priboljšek. Po kliku si vzemimo torej od 1-5 sekund časa za to, da psu izpljunemo priboljšek drugače bo začel delati na pamet in prehiteval dogodke. Če hočemo, da nas bo pes povsod upošteval in da bomo ohranili krdelni odnos moramo delovati dosledno in umirjeno še posebej, ko nas začne pes izsiljevati za hrano ali igro (kar je sicer zaželjeno!). Vseskozi moramo ohranjati ravnotežje.