Priprava na delo
Je eden najpomembnejših elementov uspešnega komuniciranja s psom. Nepripravljen vodnik ima ob nepričakovanih reakcijah (zaželjene ali nezaželjene) psa preveč dela sam s seboj, da bi lahko komuniciral s psom na način, ki bi psu povedal tisto kar takrat dejansko želimo. Enako je z odzivom na pričakovane reakcije (zaželjene ali nezaželjene). Če nismo primerno pripravljeni, oboroženi z idejami, "odgovori" - primernimi reakcijami, priboljški, igračami, pripomočki za lažje razumevanje posamezne vaje in primerno skoncentrirani, ponavadi v takem trenutku oddajamo nešteto nepotrebnih telesnih ali zvočnih signalov. S tem psa samo zmedemo oz.dosežemo nasproten učinek od zaželjenega.
Pes se ne ozira na naše besede, nagovarjanje, signale, neutečene "komande", klobasanje po domače povedano ampak predvsem na našo telesno govorico. Že v leglu se je naučil branja telesne mimike in ta mu ostaja tudi vnaprej najpomembnejša oporna točka v komunikaciji z vodnikom. S tem, ko iščemo po žepih priboljške namesto, da bi jih imeli pripravljene npr. lahko dostopnem žepu ali kar najbolje v ustih, psa s premikanjem rok okrog žepov učimo, da ima njegov njegov (zaželjen ali nezaželjen) odziv za posledico našo zmedenost namesto nagrado v točno tistem momentu, ko jo pes potrebuje, da bi lahko razumel katero vedenje ali gesta ga v bodoče kar najhitreje pripelje do nagrade.
Priprava na "delo" koristi tako začetnikom kot izkušenim vodnikom. Brez tega trening zvodeni, se razvleče v kup nepotrebnih besed, prepričevanja, odvračanja psa od vohanja po tleh, nepotrebno neprestano klicanje psa kar nam, kot vodji krdela, znižuje ugled v pasjih očeh. Zato se velja potruditi že vnaprej. Dobra priprava pomeni že več kot polovico treninga (in to uspešnega).
Preden pa se začnemo sploh pripravljati moramo poskrbeti, da se pes očisti - iztrebi, da ga ne bi nuja med vadbo po nepotrebnem dekoncentrirala. Vendar je markiranje med vadbo kljub poprejšnji skrbi lahko vseeno prisotno. Vzrok je največkrat prezahteven vodnik ali pretirana količina učne snovi, dolžina treninga. Markiranje in vohanje po tleh med delom je torej izrazit miritveni signal, kar moramo takoj vzeti v zakup sicer bomo popolnoma "izgubili" psa.
Torej PRIPRAVA!
Na začetku nam to jemlje ogromno časa in energije, kaj kmalu pa postane najbolj zabaven del treninga saj smo zanimivi za psa že samo zato, ker nas ima priložnost pri tem opazovati. S tem nam raste ugled in magnetna sila, pes nas začne počasi drugače spoštovati. Ko nas gleda iz boksa, pesjaka, avta ... kako se počasi pripravljamo na trening se v njem vzbuja želja po delu, sodelovanju, mi pa pridobivamo na moči. Podobno kot obred pred hranjenjem v psu vzbuja enako zadovoljstvo kot samo hranjenje. Zato je torej zaželjeno, da nas mladič ob pripravi gleda.
1. NAČRTOVANJE DELA
naj bo primerno predhodno osvojenemu znanju. Dpolonjevati se mora v postopnemu napredku brez prehitevanja ali bližnjic. Pri načrtovanju se nam ne sme muditi, kar se tiče časovnih ciljev, rokov. Niti izpitnih. Tega dela priprave seveda pes ne zazna saj lahko poteka že en dan pred samim treningom. Priporočljivo je skiciranje delovnega območja, linij s pripomočki, ki jih v ta namen lahko tudi pravočasno pridobimo, si jih naredimo, jih nabavimo.
2. PRIPRAVA IN POSTAVITEV PRIPOMOČKOV
zahteva nakup, izdelavo doma ali samo zbiranje posameznih učnih rekvizitov za planirano učno seanso. Kaj hitro se jih nabere dovolj in preveč zato premislimo kateri so najbolj učinkoviti, največkrat pa to določi šele sam pes, ko jih spozna. Ostali lahko kaj hitro postanejo odvečna šara zato se je nabolje znajti z izdelavo rekvizitov kar sam. Kar se tiče igralnih pripomočkov za pse mlajše od 1leta sploh. Za kasneje si moramo omisliti kvalitetne igrače (dvoročne klobase primerne trdote, žogice ki so dobro vidne in ki lepo odskakujejo ali z ročkami iz dovolj močne vrvi in njene vpetosti, da med igro ne popusti, kakšno plensko igračo (medved, opica ...) za ciljno usmerjanje, kvalitetni frizbiji (na začetku gumasti, kasneje odporni na ugrize, ki dobro držijo smer in višino, dolžino meta in navsezadnje razni štartni količki, elastike, škatle, predpražniki, stožci, stojalo za prinosila, skakalnica, delovna klop, prinosila, stol za kratke odpoklice, koluti, mize, gugalnica, lestev ... karkoli nam pač pride na misel, da je uporabno. Razne kombinacije psa razveselijo vsakič drugače, treningi tako niso monotoni, mi pa smo dobro pripravljeni že vnaprej, da se ne ponavljamo preveč. Sama postavitev naj omogoča tekoče povezano delo tako, da psa lahko dejansko z naslednjo vajo sprostimo (in ne zamorimo).
3.PRIPRAVA PRIBOLJŠKOV
Sadni priboljški: koščki jabolka, kolutki banane ... (grozdje ni zdravo za psa)
Suhi priboljški: briketi, frolice, posušen trdi kruh, kocke sira ...
Mesni priboljški: narezana hrenovka, pišč. salama, trakci svežih vampov, narezani ostanki pečenke, zrezkov, salame, sušene sardele ...
Pomembno je, da pes hitro pogoltne priboljšek in da ni po njih preveč žejen zato so jabolka zelo primerna (seveda sladka in trša (delišes), narezana na koščke, brez pečkov. Če se priboljški izgubijo po tleh, a psu vseeno dišijo!, so premajhni. Če jih pes grizlja, so preveliki (ali pa ima počasi vsega že zadosti).
4.PRIMERNA OPREMA
Obutev, hlače, jakna ... Vse naj bo primerno terenu in vremenu. Dobrodošle so hlače s stranskimi žepi za klobase, jakne, ki psu omogočajo vizuelni kontakt z vodnikom (ne preširoke) z večjimi žepi. Mobitela za trening ne rabimo razen, če namensko uvajamo moteče dejavnike kot je npr. skener. Če psa odpeljemo na trening z avtom je nujen box, kjer ima pes možnost umiritve. Klima živalim ni potrebna, razen seveda dovolj svežega zraka in vode. Nekateri laufajo klimo v zaprtem avtu, da psu "ni vroče" medtem, ko sami uživajo v senci na zraku in pijači. Neumnost. Bolj kot psa "razvajamo", večji revček se počuti. Dež ali sneg ni ovira za delo. Grmenje ali naliv enako ne.
5.OBNOVITEV NAČRTA IN KONCENTRACIJA
Preden torej vzamemo psa iz boksa še enkrat na kratko v mislih obnovimo načrt, če nismo česa pozabili ali spregledali. Ko imaš občutek, da si pripravljen počakaj še, da se tudi pes umiri. Ne spuščaj ga, ker to zahteva z lajanjem. Naj si prisluži izhod, ker bo le tako trening nagrada. Če je njegova prva pot na markiranje, gre pes takoj nazaj za nekaj časa v box, drugače bo vse po njegovem in nič po tvoje. Vseskozi imej v mislih kje je katera hrana, pripravi si jo pred vajo (v usta) ali po njej, ko gre pes po žogo, med igro s klobaso tako, da pes ne čaka ob gledanju na žepni brskalnik oz. po indendantski torbici začetnika.
5.IZVEDBA TRENINGA; o tem govorijo ostali članki.
6.PRAVOČASNI ZAKLJUČEK!!!
Pravilo - manj je VEČ! O tem govori kar nekaj napotkov v člankih.
Hladno kri, trezno glavo in mirne živce. SREČNO in veliko užitkov obema!
Je eden najpomembnejših elementov uspešnega komuniciranja s psom. Nepripravljen vodnik ima ob nepričakovanih reakcijah (zaželjene ali nezaželjene) psa preveč dela sam s seboj, da bi lahko komuniciral s psom na način, ki bi psu povedal tisto kar takrat dejansko želimo. Enako je z odzivom na pričakovane reakcije (zaželjene ali nezaželjene). Če nismo primerno pripravljeni, oboroženi z idejami, "odgovori" - primernimi reakcijami, priboljški, igračami, pripomočki za lažje razumevanje posamezne vaje in primerno skoncentrirani, ponavadi v takem trenutku oddajamo nešteto nepotrebnih telesnih ali zvočnih signalov. S tem psa samo zmedemo oz.dosežemo nasproten učinek od zaželjenega.
Pes se ne ozira na naše besede, nagovarjanje, signale, neutečene "komande", klobasanje po domače povedano ampak predvsem na našo telesno govorico. Že v leglu se je naučil branja telesne mimike in ta mu ostaja tudi vnaprej najpomembnejša oporna točka v komunikaciji z vodnikom. S tem, ko iščemo po žepih priboljške namesto, da bi jih imeli pripravljene npr. lahko dostopnem žepu ali kar najbolje v ustih, psa s premikanjem rok okrog žepov učimo, da ima njegov njegov (zaželjen ali nezaželjen) odziv za posledico našo zmedenost namesto nagrado v točno tistem momentu, ko jo pes potrebuje, da bi lahko razumel katero vedenje ali gesta ga v bodoče kar najhitreje pripelje do nagrade.
Priprava na "delo" koristi tako začetnikom kot izkušenim vodnikom. Brez tega trening zvodeni, se razvleče v kup nepotrebnih besed, prepričevanja, odvračanja psa od vohanja po tleh, nepotrebno neprestano klicanje psa kar nam, kot vodji krdela, znižuje ugled v pasjih očeh. Zato se velja potruditi že vnaprej. Dobra priprava pomeni že več kot polovico treninga (in to uspešnega).
Preden pa se začnemo sploh pripravljati moramo poskrbeti, da se pes očisti - iztrebi, da ga ne bi nuja med vadbo po nepotrebnem dekoncentrirala. Vendar je markiranje med vadbo kljub poprejšnji skrbi lahko vseeno prisotno. Vzrok je največkrat prezahteven vodnik ali pretirana količina učne snovi, dolžina treninga. Markiranje in vohanje po tleh med delom je torej izrazit miritveni signal, kar moramo takoj vzeti v zakup sicer bomo popolnoma "izgubili" psa.
Torej PRIPRAVA!
Na začetku nam to jemlje ogromno časa in energije, kaj kmalu pa postane najbolj zabaven del treninga saj smo zanimivi za psa že samo zato, ker nas ima priložnost pri tem opazovati. S tem nam raste ugled in magnetna sila, pes nas začne počasi drugače spoštovati. Ko nas gleda iz boksa, pesjaka, avta ... kako se počasi pripravljamo na trening se v njem vzbuja želja po delu, sodelovanju, mi pa pridobivamo na moči. Podobno kot obred pred hranjenjem v psu vzbuja enako zadovoljstvo kot samo hranjenje. Zato je torej zaželjeno, da nas mladič ob pripravi gleda.
1. NAČRTOVANJE DELA
naj bo primerno predhodno osvojenemu znanju. Dpolonjevati se mora v postopnemu napredku brez prehitevanja ali bližnjic. Pri načrtovanju se nam ne sme muditi, kar se tiče časovnih ciljev, rokov. Niti izpitnih. Tega dela priprave seveda pes ne zazna saj lahko poteka že en dan pred samim treningom. Priporočljivo je skiciranje delovnega območja, linij s pripomočki, ki jih v ta namen lahko tudi pravočasno pridobimo, si jih naredimo, jih nabavimo.
2. PRIPRAVA IN POSTAVITEV PRIPOMOČKOV
zahteva nakup, izdelavo doma ali samo zbiranje posameznih učnih rekvizitov za planirano učno seanso. Kaj hitro se jih nabere dovolj in preveč zato premislimo kateri so najbolj učinkoviti, največkrat pa to določi šele sam pes, ko jih spozna. Ostali lahko kaj hitro postanejo odvečna šara zato se je nabolje znajti z izdelavo rekvizitov kar sam. Kar se tiče igralnih pripomočkov za pse mlajše od 1leta sploh. Za kasneje si moramo omisliti kvalitetne igrače (dvoročne klobase primerne trdote, žogice ki so dobro vidne in ki lepo odskakujejo ali z ročkami iz dovolj močne vrvi in njene vpetosti, da med igro ne popusti, kakšno plensko igračo (medved, opica ...) za ciljno usmerjanje, kvalitetni frizbiji (na začetku gumasti, kasneje odporni na ugrize, ki dobro držijo smer in višino, dolžino meta in navsezadnje razni štartni količki, elastike, škatle, predpražniki, stožci, stojalo za prinosila, skakalnica, delovna klop, prinosila, stol za kratke odpoklice, koluti, mize, gugalnica, lestev ... karkoli nam pač pride na misel, da je uporabno. Razne kombinacije psa razveselijo vsakič drugače, treningi tako niso monotoni, mi pa smo dobro pripravljeni že vnaprej, da se ne ponavljamo preveč. Sama postavitev naj omogoča tekoče povezano delo tako, da psa lahko dejansko z naslednjo vajo sprostimo (in ne zamorimo).
3.PRIPRAVA PRIBOLJŠKOV
Sadni priboljški: koščki jabolka, kolutki banane ... (grozdje ni zdravo za psa)
Suhi priboljški: briketi, frolice, posušen trdi kruh, kocke sira ...
Mesni priboljški: narezana hrenovka, pišč. salama, trakci svežih vampov, narezani ostanki pečenke, zrezkov, salame, sušene sardele ...
Pomembno je, da pes hitro pogoltne priboljšek in da ni po njih preveč žejen zato so jabolka zelo primerna (seveda sladka in trša (delišes), narezana na koščke, brez pečkov. Če se priboljški izgubijo po tleh, a psu vseeno dišijo!, so premajhni. Če jih pes grizlja, so preveliki (ali pa ima počasi vsega že zadosti).
4.PRIMERNA OPREMA
Obutev, hlače, jakna ... Vse naj bo primerno terenu in vremenu. Dobrodošle so hlače s stranskimi žepi za klobase, jakne, ki psu omogočajo vizuelni kontakt z vodnikom (ne preširoke) z večjimi žepi. Mobitela za trening ne rabimo razen, če namensko uvajamo moteče dejavnike kot je npr. skener. Če psa odpeljemo na trening z avtom je nujen box, kjer ima pes možnost umiritve. Klima živalim ni potrebna, razen seveda dovolj svežega zraka in vode. Nekateri laufajo klimo v zaprtem avtu, da psu "ni vroče" medtem, ko sami uživajo v senci na zraku in pijači. Neumnost. Bolj kot psa "razvajamo", večji revček se počuti. Dež ali sneg ni ovira za delo. Grmenje ali naliv enako ne.
5.OBNOVITEV NAČRTA IN KONCENTRACIJA
Preden torej vzamemo psa iz boksa še enkrat na kratko v mislih obnovimo načrt, če nismo česa pozabili ali spregledali. Ko imaš občutek, da si pripravljen počakaj še, da se tudi pes umiri. Ne spuščaj ga, ker to zahteva z lajanjem. Naj si prisluži izhod, ker bo le tako trening nagrada. Če je njegova prva pot na markiranje, gre pes takoj nazaj za nekaj časa v box, drugače bo vse po njegovem in nič po tvoje. Vseskozi imej v mislih kje je katera hrana, pripravi si jo pred vajo (v usta) ali po njej, ko gre pes po žogo, med igro s klobaso tako, da pes ne čaka ob gledanju na žepni brskalnik oz. po indendantski torbici začetnika.
5.IZVEDBA TRENINGA; o tem govorijo ostali članki.
6.PRAVOČASNI ZAKLJUČEK!!!
Pravilo - manj je VEČ! O tem govori kar nekaj napotkov v člankih.
Hladno kri, trezno glavo in mirne živce. SREČNO in veliko užitkov obema!
.JPG)