V prejšnjem poglavju smo se seznanili z osnovami igre preko vrvice. S to igro lahko zelo uspešno preusmerjamo norčavo in brezglavo tekanje okrog vodnika in skakanje ter grizenje naše obleke, vezalk, copatov ... ali uničevanje stanovanjske opreme. To početje je sicer za vse mladičke NORMALNO in PRAVILNO, če mu seveda ne ponudimo drugačne možnosti samodokazovanja in izživljanja plenskega ter krdelnega nagona.
... 
Kontakt ........................ ........ Učni rekviziti po zahtevnosti
Vse "norčije" so take vidne samo iz našega zornega kota, če pa poizkusimo gledati skozi pasje oči - so aktivnosti lovljenja, skakanja, grizenja, trganja, prenašanja, vohanja in kopanja povezane z izražanjem plenskega nagona, ki ga ima naš mladiček v krvi. Na tak način se le uči in ohranja sposobnosti za naslednje rodove kar je nujno za obstoj psov(različne pasme imajo seveda plenski nagon prisoten v različnem sorazmerju).
Zato je preko krdelnega nagona (ki se izraža v spremljanju vodnika, tekanju za njim, skakanju okrog njega, uživanju ob božanju, krtačenju ...) nujno vklopiti tudi zgoraj naštete možnosti izživljanja plenskega nagona, če ne si jih bo naš mladiček poiskal kar sam - samo potem se nanj ne smemo jeziti, če bo pol stanovanja razmetanega in uničenega.
Lovljenje je plenski nagon
Zato je preko krdelnega nagona (ki se izraža v spremljanju vodnika, tekanju za njim, skakanju okrog njega, uživanju ob božanju, krtačenju ...) nujno vklopiti tudi zgoraj naštete možnosti izživljanja plenskega nagona, če ne si jih bo naš mladiček poiskal kar sam - samo potem se nanj ne smemo jeziti, če bo pol stanovanja razmetanega in uničenega.
Tako pridemo do spoznanja, da je nekajkratno dnevno ukvarjanje z mladičkom dejansko nuja in hkrati veselje, ki se mu ne moremo in ne smemo odreči - če smo se odločili, da psa sprejmemo v svoje krdelo.
. 
Vzporedno s primerno igro najprej v stanovanju, ki ga naj kužek najprej spozna (zaradi socializacije) in zatem še na dvorišču in bližji okolici lahko začnemo tudi z ostalimi aktivnostmi, da mladičku ne postane preobilna igra preveč dolgočasna. Že v prejšnjem članku naštete možnosti spremljanja za in ob kolesu, sprotnega uvajanja ovratnice z "zvončkom Reisenadler" in širjenja aktivnosti na tuje nove terene lahko dopolnjujemo z ... začetki "klikanja", učenjem jemanja hrane iz roke, pobiranja priboljškov s tal in lovljenja izpljuvanih priboljškov iz vodnikovih ust. Vse te "malenkosti" se mora kužek najprej naučiti - PRED NJIM SE UČI NAJPREJ VODNIK SAM!
STOPNJEVANJE ZAHTEVNOSTI IGRAČE:
Igrače se razlikujejo po materialu, obliki in trdoti. Trdota naj bo primerna predvsem stanju zobovja in starosti mladiča. Za mlečne zobke izberemo na začetku seveda mehke igrače večjih dimenzij, ki vzpodbujajo plenski nagon. Sistem igre je opisan v prejšnjem članku. Vedno se igramo tako, da je na koncu zmagovalec PES. Pomembno je, da se igramo nežno in da mladička v igro preveč ne vabimo in ne pretiravamo. Včasih to pomeni, da je dovolj že 15 sekund igre in zaključimo. Raje poskušajmo še enkrat čez par ur (kot 2-3x zaporedoma). IGRA MORA BITI VŠEČ PSU (ne vodniku).
Igrače se razlikujejo po materialu, obliki in trdoti. Trdota naj bo primerna predvsem stanju zobovja in starosti mladiča. Za mlečne zobke izberemo na začetku seveda mehke igrače večjih dimenzij, ki vzpodbujajo plenski nagon. Sistem igre je opisan v prejšnjem članku. Vedno se igramo tako, da je na koncu zmagovalec PES. Pomembno je, da se igramo nežno in da mladička v igro preveč ne vabimo in ne pretiravamo. Včasih to pomeni, da je dovolj že 15 sekund igre in zaključimo. Raje poskušajmo še enkrat čez par ur (kot 2-3x zaporedoma). IGRA MORA BITI VŠEČ PSU (ne vodniku).
. 
Mehke igrače večjih dimenzij
Ko si mladič zaželi igre s plenom lahko dokaj hitro preidemo na manjše PLIŠASTE IGRAČKE, ki jih zavežemo na vrvico. S to lahko kontroliramo igro ker nam po "zmagi" kužek ne more predaleč zbežati niti se "norčevati" iz nas z osvojeno igračko. Zato ni potrebno psa čakati, da bi se sam odločil priti po igri po priboljšek. Tega mu ponudimo ali še bolje - kar vržemo v bližino smrčka tako, da sam izpusti igračko, katero mu lahko večkrat zaporedoma preustimo v ponovno prenašanje. Tako bo mladič hitro ugotovil, da nima sam z igračko kaj početi - vseeno pa se mu izplača priti z njo do nas.
DODAJANJE NAPETOSTI V VRVICI
med samo igro naj bo postopno in primerno ŽELJI PSA. Če z igro ne bomo prezahtevni, predolgi in pregrobi se bo kužek sam vračal do nas po novo "dozo" - katere pa mu v nedogled ne smemo ponujati. Vedno smo MI tisti, ki začenjamo igro in jo tudi mi končamo! Sama napetost v vrvici naj variabilno narašča in za nagrado ob vsakem sunku psa v svojo smer tudi PADA - vendar nikoli do te mere, da napetost čisto preneha. Ko popustimo napetost vrvice tako, da ta pade na tla je primeren trenutek za MENJAVO PLENA za priboljšek - saj s popuščanjem vljudno pokažemo psu, da je zmagal in se "PREDAJAMO".
Nikoli ne čakamo na moment, ko bo kužek že malo utrujen. Vzpostaviti moramo tak odnos, da bo po vsaki - sicer zelo kratki "borbi" - IGRI mladiček sam rinil z osvojeno igračko nazaj v nas. V tem primeru ga lahko celo rahlo odrivamo (z besedami "ČAKAJ NO" ali "BEJŽ" - "NIMAM ČASA!") in s tem dosežemo, da bo le še bolj vztrajal pri prosjačenju za novo "dozo" katero mu takrat lahko privoščimo. Dokler tega nismo dosegli - smo z igro prenaporni!!! Kužek se preveč boji, da mu igračko med "borbo - igro" hočemo ZARES vzeti zato se z njo rajši odmakne na varnostno razdaljo. S tem nam skuša povedati, da ima zaenkrat dovolj in da si ravno take igre ne želi najbolj - lahko tudi zaradi predolge igre. To opazimo tudi po nižjem repu in nazaj položenih ušesih.
Na spodnji sliki je prikazana IGRA preko vrvice v kombinaciji Z VIZUELNO OBREMENITVIJO PSA. Taka igra lahko vzpodbuja še večji plenski nagon saj se ta meša tu z obrambnim nagonom. Toda previdno! Delajmo z občutkom in v soskladju z željo in počutjem mladiča. Vse je odvisno od NAŠEGA OBČUTKA pa tudi od karakterja psa, dednih zasnov in pasme. Če psu vizuelna obremenitev "rahle grožnje" (ob istočasnem potrjevanju s popuščanjem napetosti) ni preveč všeč - se igramo naprej samo z igro spremenljive napetosti preko vrvice.
. 
"Pliško" na vrvici
IGRAČE SREDNJE TRDOTE lahko naredimo doma sami recimo iz nogavice močno napolnjene s tekstilom. Ta igračka pride na vrsto po 2-3 mesecih predhodne igre s "pliškoti". Ker pa je lahko ta igračka že nevarna za mlečne zobke je najbolje, da je bele barve saj je tako krvavenje iz dlesni takoj opazno. V tem primeru se takoj vrnemo nazaj na plišaste igrače.
. 
Napolnjena nogavica
IGRALNA KLOBASA je igrača srednje trdote z odpornejšo površino in dvema držalnima ročkama. Držanje z obema rokama je za psa preveč obremenilno, da bi lahko polno grizel in obenem mirno držal klobaso zato jo najprej uvajamo z vrvico na eni strani kot prikazuje spodnja slika. Tako si puščamo rezervno možnost, da ob premočnem preprijemanju psa ročko še vedno spustimo in se igramo samo preko vrvice. Kasneje ko se pes navadi bližine roke je vseeno kako jo držimo. Pomembna je le še kontinuirna napetost intervalno spremenljive moči.
Med igro se moramo zavedati, da naša senca in sklanjanje nad mladičem na žival deluje obremenjujoče. NAŠA VIŠINA GA ODBIJA zato je dobro med igro poklekniti ali vsaj počepniti na njegov nivo. Tako se bo mladiček počutil prijetneje in predvsem bolj varno. Ko je kužek še majhen se lahko tudi uležemo na hrbet in pustimo, da z osvojeno igračko po igri taca po nas. Tako mu jasno povemo, da nas je premagal in da nam ni mar za njegov osvojeni plen.
Ko se bomo skupaj s kužkom naučili igre in raznih drobnih veščin menjave plena, gibanja vodnika in pravočasnega potrjevanja psa - že doma v mirnejšem okolju, bomo vse skupaj lahko poizkusili tudi zunaj - najprej na znanih in potem še na neznanih terenih.
V tehnični igri dveh frizbijev lahko potrjujemo psa z meti, ki povzročajo kotrljanje po tleh ali z meti po zraku. Mete po tleh pospešujemo s potegom jagodice sredinca na spodnji strani (za notranjim robom frizbija) držimo pa ga zgoraj s palcem in spodaj kazalcem. Ko pes tak frizby dohiti ga ponavadi pobere tekoče preden se ta ustavi in pade na tla. Paziti moramo seveda na stranski veter, ki nam frizby odnaša v levo ali desno. Pri vetru od spredaj ali zadaj ponavadi ni težav.
... 
Nasprotno je z meti po zraku kjer je moteč veter s katerekoli strani zato se moramo najprej "na suho" naučiti, če hočemo, da bo pes potrjen na tak način kot mu je všeč. Mirnost leta nam zagotavlja dobra rotacija, ki jo dosežemo z mehkim zapestjem in z jagodico sredinca za robom - enako kot že opisano. Po zraku mečemo ponavadi z "backend" stilom ... lahko pa tudi na "forhand" sistem kar zahteva že malo več vaje ali z "zvrnjenimi meti" kjer frizby pada narobe obrnjen proti tlom. Naš cilj je naučiti psa, da ujame frizby v zraku, ko se ta približa tlom na tako višino, da ga pes ujame praktično brez skoka. Tako si omogočamo varno lovljenje in daljše mete. Učimo najprej igro iz roke podobno kot z igralno klobaso in nadaljujemo z zelo kratkimi in nizkimi meti.
... 
VSE KAR MLADIČ RAD POČNE Z NAMI JE V NAŠO KORIST! Zato nas na sprehodih toliko manj zapušča in po nepotrebnem ne ovohava raznih "zanimivih" točk. Če ga pokličemo, bo toliko sigurneje in raje prišel. Če smo ustvarili dobro navezavo, se kužek na sprehodu od nas ne bo oddaljeval več kot 10m - večinoma pa se bo gibal v krogu 2-3m okrog vodnika. Seveda le, če se bo v naši družbi dobro počutil in če mu bomo zanimivi. Tega se ne da kupiti za noben denar niti z rodovnim listom.
Ko se bomo skupaj s kužkom naučili igre in raznih drobnih veščin menjave plena, gibanja vodnika in pravočasnega potrjevanja psa - že doma v mirnejšem okolju, bomo vse skupaj lahko poizkusili tudi zunaj - najprej na znanih in potem še na neznanih terenih.
V tehnični igri dveh frizbijev lahko potrjujemo psa z meti, ki povzročajo kotrljanje po tleh ali z meti po zraku. Mete po tleh pospešujemo s potegom jagodice sredinca na spodnji strani (za notranjim robom frizbija) držimo pa ga zgoraj s palcem in spodaj kazalcem. Ko pes tak frizby dohiti ga ponavadi pobere tekoče preden se ta ustavi in pade na tla. Paziti moramo seveda na stranski veter, ki nam frizby odnaša v levo ali desno. Pri vetru od spredaj ali zadaj ponavadi ni težav.
... 
Meti s kotrljanjem po tleh
Nasprotno je z meti po zraku kjer je moteč veter s katerekoli strani zato se moramo najprej "na suho" naučiti, če hočemo, da bo pes potrjen na tak način kot mu je všeč. Mirnost leta nam zagotavlja dobra rotacija, ki jo dosežemo z mehkim zapestjem in z jagodico sredinca za robom - enako kot že opisano. Po zraku mečemo ponavadi z "backend" stilom ... lahko pa tudi na "forhand" sistem kar zahteva že malo več vaje ali z "zvrnjenimi meti" kjer frizby pada narobe obrnjen proti tlom. Naš cilj je naučiti psa, da ujame frizby v zraku, ko se ta približa tlom na tako višino, da ga pes ujame praktično brez skoka. Tako si omogočamo varno lovljenje in daljše mete. Učimo najprej igro iz roke podobno kot z igralno klobaso in nadaljujemo z zelo kratkimi in nizkimi meti.
... 
Nizki meti po zraku
VSE KAR MLADIČ RAD POČNE Z NAMI JE V NAŠO KORIST! Zato nas na sprehodih toliko manj zapušča in po nepotrebnem ne ovohava raznih "zanimivih" točk. Če ga pokličemo, bo toliko sigurneje in raje prišel. Če smo ustvarili dobro navezavo, se kužek na sprehodu od nas ne bo oddaljeval več kot 10m - večinoma pa se bo gibal v krogu 2-3m okrog vodnika. Seveda le, če se bo v naši družbi dobro počutil in če mu bomo zanimivi. Tega se ne da kupiti za noben denar niti z rodovnim listom.
. 
Obremenitev je NAGRADA - istočasno popuščanje napetosti ter FAZA POMIRJANJA
ŠE NEKAJ!!!
Mladička čim manjkrat kličemo k sebi - najbolje NIKOLI! To pa zato, ker naj bi vedno ON poskrbel za to, da nas ne bo izgubil in da mu ne bomo kam ušli (ne pa, da mi venomer skrbimo za to). Povrhu tega kužek še ne ve kako mu je ime in mu beseda npr. "Alyx" ne pomeni nič (ravno tako ne "pridi" ali "sem"). To ga moramo naučiti tako, da svoje ime (ki je hkrati signal za odpoklic) nima priložnosti povezati z ignoriranjem našega povabila. Namesto da psa venomer kličemo moramo - se pravi - vzpostaviti takšno TRDNO NAVEZO, da bo kužek (kot tudi kasneje odrasel pes) neprestano sam od sebe tekal za nami in nam sledil na vsakem koraku.
Skozi pravilen odnos skozi igro in pogrešanje gospodarja naj bi se mladič NAJPREJ (v enem mesecu) naučil zanesljivo slediti svojega vodnika. Šele, ko nam to uspe nastopi čas, ko lahko izkoristimo občasni naključni tek kužka proti nam in ga šele TAKRAT POKLIČEMO PO IMENU saj je zelo velika verjetnost, da bo prišel k nam. Ob prihodu ga veselo pohvalimo npr. "PRIDEN ALYX" in ga nagradimo s hrano oz. igro. Tudi za naprej naj velja, da ga skoraj nikoli ne kličemo k sebi po imenu - razen, če je res nujno pa še takrat je bolje, da rečemo "PRIDI", "GREVA", "NO PEJT" in podobno.
PRAVILO: Z IMENOM GA EDINO VESELO POHVALIMO in to vsakič takrat, KO JE PRIDEN!
Ljudje delamo največjo napako takoj na štartu, ko mladička vsake 3 minute kličemo po imenu - sploh v situacijah, ko ga nimamo pod kontrolo in moramo potem ta način uporabljati ter ponavljati vse življenje - s tem pa ga AVTOMATSKO PROSIMO(!?) in dejansko neprestano MOLEDUJEMO za njegovo pozornost - to pa naj bi kot podrejeni član krdela kazal svojemu vodji sam od sebe!!!
Mladička čim manjkrat kličemo k sebi - najbolje NIKOLI! To pa zato, ker naj bi vedno ON poskrbel za to, da nas ne bo izgubil in da mu ne bomo kam ušli (ne pa, da mi venomer skrbimo za to). Povrhu tega kužek še ne ve kako mu je ime in mu beseda npr. "Alyx" ne pomeni nič (ravno tako ne "pridi" ali "sem"). To ga moramo naučiti tako, da svoje ime (ki je hkrati signal za odpoklic) nima priložnosti povezati z ignoriranjem našega povabila. Namesto da psa venomer kličemo moramo - se pravi - vzpostaviti takšno TRDNO NAVEZO, da bo kužek (kot tudi kasneje odrasel pes) neprestano sam od sebe tekal za nami in nam sledil na vsakem koraku.
Skozi pravilen odnos skozi igro in pogrešanje gospodarja naj bi se mladič NAJPREJ (v enem mesecu) naučil zanesljivo slediti svojega vodnika. Šele, ko nam to uspe nastopi čas, ko lahko izkoristimo občasni naključni tek kužka proti nam in ga šele TAKRAT POKLIČEMO PO IMENU saj je zelo velika verjetnost, da bo prišel k nam. Ob prihodu ga veselo pohvalimo npr. "PRIDEN ALYX" in ga nagradimo s hrano oz. igro. Tudi za naprej naj velja, da ga skoraj nikoli ne kličemo k sebi po imenu - razen, če je res nujno pa še takrat je bolje, da rečemo "PRIDI", "GREVA", "NO PEJT" in podobno.
PRAVILO: Z IMENOM GA EDINO VESELO POHVALIMO in to vsakič takrat, KO JE PRIDEN!
Ljudje delamo največjo napako takoj na štartu, ko mladička vsake 3 minute kličemo po imenu - sploh v situacijah, ko ga nimamo pod kontrolo in moramo potem ta način uporabljati ter ponavljati vse življenje - s tem pa ga AVTOMATSKO PROSIMO(!?) in dejansko neprestano MOLEDUJEMO za njegovo pozornost - to pa naj bi kot podrejeni član krdela kazal svojemu vodji sam od sebe!!!
KONTROLA NAD IGRO:
Igra poteka po nekih nenapisanih pravilih. VODI JO PES!!! - toda vodnik mora skrbeti za SMISEL IGRE zato je ne smemo vleči v nedogled, ker bi jo tako predstavili psu kot nezanimivo. Zavedati se moramo, da igra psa utruja - tako fizično kot tudi psihično! Bolj kot se igramo - bolj se zapletamo v utrujajočo igro, ki ji ni videti konca. Zato je opisana igra preko vrvice zelo primerna za mlade pse saj držimo tako "vajeti" v svojih rokah. Igro lahko s priboljškom kadarkoli zaključimo. To storimo praviloma takrat, ko se pes najbolj razvname. Sledi FAZA POMIRJANJA, ki jo s hrano lahko odlično izpeljemo na prej opisane načine. Že utečeni menjavi kasneje pripnemo besedico "menjava" in pes jo bo povezal z nekonfliktno menjavo za katero je vedno nagrajen.
MENJAVA PLENA:
Če pes nerad spusti igračko, ga enostavno z eno roko nežno primemo za ovratnico - z drugo roko pa mu tiščimo dišeč priboljšek hrane pred gobček in vztrajamo dokler sam od sebe ne spusti igračke, ki jo pustimo da pade na tla. Takrat ga pohvalimo in mu prepustimo hrano VENDAR ga z roko še vedno držimo za ovratnico na isti višini tako, da ne more več doseči igračke s tal. Z drugo roko medtem MIRNO POBEREMO igračko in jo skrijemo.
Ko se igramo, moramo imeti vedno celotno situacijo okoli nas čimbolj pod kontrolo:
Menjava igrače za hrano
MENJAVA PLENA:
Če pes nerad spusti igračko, ga enostavno z eno roko nežno primemo za ovratnico - z drugo roko pa mu tiščimo dišeč priboljšek hrane pred gobček in vztrajamo dokler sam od sebe ne spusti igračke, ki jo pustimo da pade na tla. Takrat ga pohvalimo in mu prepustimo hrano VENDAR ga z roko še vedno držimo za ovratnico na isti višini tako, da ne more več doseči igračke s tal. Z drugo roko medtem MIRNO POBEREMO igračko in jo skrijemo.
Ko se igramo, moramo imeti vedno celotno situacijo okoli nas čimbolj pod kontrolo:
- že pred ukvarjanjem s psom poskrbimo, da so vse igrače pospravljene izven dosega psa, da ne bi prišel do "NENADZOROVANE NAGRADE"
- brez razloga
- če smo zunaj, najprej malo pregledamo teritorij okrog sebe, če se morda ne približuje ravno kakšen "VSILJIVEC" (maček, spuščen pes, sprehajalci - predvsem otroci ...), ki bi lahko razvrednotil ali kako drugače zmotil naše delo in ukvarjanje s psom
- vedno se izogibamo terenom kjer so "DIŠEČE TOČKE", ki jih drugi psi radi markirajo in pokrovom od kanalizacije, kupom gnoja, velikim lužam ali potokom ... VSE TO LAHKO ZMOTI PSA med igro in nam jo razvrednoti (če psu pomeni potok več kot igra z nami)
- pri sebi moramo imeti vedno priboljške (za menjavo plena), ki psu nekaj pomenijo in mogoče še "EXTRA PRIBOLJŠKE", ki lahko premamijo psa če ga kaj zamoti ali če se preveč "napali" na plen
- dobro je, da imamo pripravljenih VEČ RAZLIČNIH IGRAČ (po zahtevnosti) - za vsak slučaj, če bi bila zahtevnejša igrača za kužka nezanimiva
- VSE IGRAČE MORAMO IMETI MED IGRO POD KONTROLO - izven prostega dosega psa (na višini ali v večjih žepih za hrbtom - kolesarska majica, delovni brezrokavnik)
- točno moramo vedeti KJE SE NAHAJAJO KATERI PRIBOLJŠKI, ki nam ne smejo izpadati iz žepov (primerni so pokončni žepi) biti pa morajo hitro in preprosto dosegljivi - koščke saleme (2-5) lahko hranimo tudi v ustih - kar je najprimerneje - in jih sproti dodajamo
- med igro sproti upoštevamo spreminjanje okolja in "vsiljivcev" okrog nas ter temu primerno krojimo ČAS IN VRSTO IGRANJA predvsem pa glede na naraščajočo oz. PADAJOČO ŽELJO PSA
Velja se torej potruditi že od samega začetka. Vse drobne aktivnosti in vsa potrpežljivost se nam kasneje trojno obrestuje. Zamujeno se zelo težko nadoknadi - če sploh kdaj. Kužka moramo natančno opazovati, ko smo v njegovi družbi in tako ali drugače VEDNO POTRJUJMO VSE - KAR MLADIČEK USMERI V NAS!!! Praktično nikoli ne smemo spregledati, če nas pogleda le za moment ali če steče proti nam, za nami ... in ga za to seveda nagraditi! To pa pomeni, da moramo imeti "oči na psu" neprestano, ko se znjim ukvarjamo. Le tako bomo počasi zgradili trdno navezavo, ki je nujno potrebna za nadaljnje šolanje. Ves ostali čas, ko se s psom ne ukvarjamo ni nič narobe, če je enostavno zaprt v boksu ali pesjaku. Tako bo le še bolj cenil vse ostale trenutke z nami.
Nikita & Alphaa Reisenadler
.JPG)