Hrana, ki se jo splača poskusiti Fitness TRAINER - imamo 3 leta izkušenj!

nedelja, 18. oktober 2009

1.del: VSE JE NAGRADA

UVOD

Začenjamo s članki o učenju mladičev po metodi


"VSE JE NAGRADA"

Vse več vprašanj in prošenj obupanih vodnikov nad "se
sutimi", "preforsiranimi" in "uničenimi" psi mi postavlja težko nalogo - a tudi velik izziv, kako pomagati vsem "novopečenim" lastnikom psov, ki imajo željo po učenju mladiča in kasnejšem ŠOLANJU PSA na prijeten način BREZ VSAKE KAZNI.


Zato začenjamo s članki o šolanju - učenju mladičev od malih nog naprej s ciljem končne usposobljenosti vrhunsko izšolanega tekmovalnega psa. Kdor ima pač nižje cilje - nič hudega, če se svojemu mladičku malo bolj podrobno posveča ob malenkost širšem horizontu.


Do sedaj - se na tak način zelo redki lotevajo razlage in pomoči o tem zgodnjem a ZELO POMEMBNEM obdobju učenja psov. Sploh pa ne na način pozitivne motivacije brez kazni - katera bi vodila v kasnejšo vseeno jasno sliko natančno določenega krdelnega odnosa v tekmovalne namene med vodnikom in njegovim psom.


Ne vem še, če bom pri tej razlagi univerzalno uspel prikazati pravo sliko za vsakega mladiča posebej (kar je zelo težko preko tipkovnice) toda obljubim lahko, da se bom potrudil v največji možni meri - kolikor mi moj čas, zmogljivost in trenutno znanje to omogočajo. Če bom kakorkoli doprinesel k pristnejšemu odnosu vsaj enega psa in vodnika bo moj trud tega pisanja že poplačan.


Članki bodo zajemali učenje praktično od prvega dneva po kotitvi naprej. Vemo, da ima večina vodnikov največje težave prav s prilagajanjem hitremu telesnemu razvoju mladiča z (na zunaj težje opaznim) počasnejšim psihološkim razvojem mladička. Glede na zunanji videz živali večina ljudi prehitro oceni "odraslost" njihovega mladega kosmatinca ALI pa se prepozno prilagodi napredovanju potreb in nagonov posameznega psa (odvisno od pasme). Z natančnim opazovanjem odzivov, signalov, telesne mimike in reakcij psa bomo poskušali pravočasno oceniti kakšno naj bi bilo tisto obnašanje vodnika, ki v njegovem mladičku ustvarja jasno, naravno in razumljivo sliko prijetnega vodje krdela.


Začnimo torej na začetku. Uvodni del učenja našega mladička in prve izkušnje mu v leglu nudi mati psica in vzporedno z njo tudi odgovoren vzreditelj. Kužek se tako nauči opravljati malo in veliko potrebo (že skoraj brez mamine pomoči) do 14 dneva starosti. Do takrat kužki tudi spregledajo (skotijo se slepi) in začnejo zaznavati prve zvoke iz okolja. Rastejo jim že mlečni zobki ter ostri krempeljčki katere je dobro od časa do časa postriči, da se izognemo praskam in nepotrebnemu odrivanju mladička od sebe.


V leglu se mladiček uči uravnavati moč ugriza, igre "Ti Loviš", svarilnih maminih signalov in svojih učinkovitih miritvenih signalov. Vzreditelj jih lahko usmeri v igro s plenom vendar igra naj sprva poteka bolj med samimi mladički kot s človekom. Vzreditelj jih lahko navadi prijetnosti in uporabnosti plastičnega "boxa" in seveda socializacije: na različne podlage (prvih 14 dni), na razne zvoke (prve tri mesece) in ljudi različne starosti, vonja, izgleda, obnašanja in spola.


Odgovoren vzreditelj se ukvarja tudi z vsakim mladičkom posebej in sicer v stanovanju, v naravi in v urbanem okolju. Če so navajeni boxa jih ob tem nauči tudi prevažanja v avtu (pospeševanje, zavoji, zaviranje, glasba). Ob vsem tem mladiček seveda po treh tednih prične z samostojnim prehranjevanjem in mamino mleko zamenja za kvalitetno in polnovredno briketirano hrano za mladiče, ki jo hkrati lahko uporabljamo tudi za nagrajevanje zaželjenega vedenja.



Kvalitetna hrana "Fitness TRAINER"

Tako je mladiček počasi pripravljen za oddajo novemu lastniku, ki naj prevzame odgovorno vlogo stabilnega, umirjenega, odločnega ter predvsem iznajdljivega vodje krdela. Večina ljudi pa ne dobi v roke ravno tako socializiranega in pravilno naučenega mladička, ker se seveda že vzreditelji močno razlikujemo po namenu paritve, izkušnjah v šolanju in času, ki ga imamo za mlado leglo, ki hitro raste - praktično iz ure v uro.


Če vzreditelj ni opravil svoje dolžnosti kot bi jo moral in nam oddal mladička, ki pozna v glavnem samo svojo mamo, bratce in sestrice ter brezglavo noro igro brez konca (med živalmi) brez potrebne socializacije - potem se nam obeta precej več dela, rezultati našega prizadevanja pa mogoče ne bodo nikoli obrodili pričakovanih sadov. Zato se velja že pred nakupom dobro pozanimati; najprej o lastnostih in potrebah pasemskega psa - ter o primernosti vzreditelja, ki mu zaupamo enega od odločilnih delov zgodnjega razvoja našega bodočega spremljevalca.



Na tem mestu naj omenim še to, da čistokrvni psi (brez rodovnikov) NE OBSTAJAJO!!! Vsak čistokrvni pes IMA RODOVNIK! Vsi psi, ki rodovnika nimajo so po pravilu MEŠANCI - kar pa še ne pomeni, da so to psi, ki jim lahko izkazujemo kaj manj pozornosti in spoštovanja kot rodovniškim psom. Rodovnik je pač garancija, da ima mladiček strogo evidentirane prednike (mamo, očeta staro mamo ...), ki so v neprekinjenem zaporedju mnogih rodov nazaj VSI imeli vzrejna pasemska dovoljenja! Ta pa po strogih merilih sodnikov vzrejne komisije (kolki, izgled, postava, oči, dlaka, prenašanje obremenitev, iznajdljivost, potrebna izšolanost ... - odvisno od pasme) EDINA ZAGOTAVLAJO v kakšnega odraslega psa se naj bi naš mladiček razvil.

Mladički, ki imajo z izgovorom črnih vzrediteljev rodovni list le "pogojno - za višjo ceno" ga seveda nikakor nimajo(!!!) in ga tudi ne morejo dobiti saj je rodovnik le poceni (27EUR) dokument, ki potrjuje avtentičnost pasme in čistokrvnemu mladičku enostavno PRIPADA. Vzreditelj se ne more odločati med tem ali ga bo mladiček imel ali ne saj ga Kinološka Zveza Slovenije avtomatsko IZDA - seveda le na osnovi odgovarjajočih dokumentov, dovoljenj, preizkusov in podatkov o njegovih STARŠIH!


Mladička torej imamo - takšnega ali drugačnega. Kaj in kako zdaj z njim? Vsak bodoči lastnik naj se predhodno točno pozanima o lastnostih in potrebah pasme, ne samo izgleda psa. Predhodno naj se poskuša seznaniti s čimveč koristnimi podatki, ki pridejo v poštev na sprehodih in v raznih situacijah doma ob obiskih in domači okolici. Seveda mu je treba že pred prihodom domov pripraviti bivalni prostor z možnostjo omejitve gibanja. To je pomembno tudi za vse "stanovanjske pse" (uporabnost boxa), ki jih vodniki mislijo šolati saj pes potrebuje svoj mir pred nami in morebitnimi obiski, mi pa pred njim.


Vsak kuža naj počasi spozna HIŠNI RED, ki mu ga lahko predstavimo s preusmerjanjem pozornosti (hrana ali igra) in seveda dosledno vztrajnostjo. Ne puščajmo mladičku, da uničuje vse povprek, nas ščipa ali grize našo obleko in skače s tacami po drugih ljudeh. Potrjujemo zaželjene odzive in zato nosimo VEDNO!!! kakšne priboljške v žepih. Tudi naše otroke začnemo vzgajati že ko so majhni in ne čakamo, da dopolnijo 18 let. Vzgojo pač prilagajamo primerno trenutni starosti in učimo z nagrajevanjem zaželjenega.


Edinih možnosti zaželjenega vedenja (ki ga pes sam ponuja) ne smemo zamujati. Zato mladička pozorno opazujmo in nagrajujmo praktično vsako uporabno vedenjsko gesto (brez vsakih zahtev!!!). OBISKOM NE DOVOLIMO, da našega psa hranijo in se pretirano crkljajo ali igrajo z njim. Najbolje je, da to počne samo tisti, ki se bo s psom kasneje ukvarjal. Če se imamo namen s psom aktivno ukvarjati in tako z njim preživljati najlepše trenutke svojega življenja v naravi ... je pes lahko brez slabe vesti ves preostali čas enostavno zaprt.

Tako ali tako bo šel večkrat na dan z nami, da izživi svoje nagone in odvečno energijo, ki se mu nabira. Edino tako bo cenil vsak trenutek z nami in se bo pripravljen potruditi za nagrade, ki se mu obetajo. Če so spuščenemu psu v stanovanju NENADZOROVANE NAGRADE prosto dosegljive in se mu zanje ni treba prav nič potruditi, da si jih privošči (igrače, hrana z mize, kopanje lukenj, lov za mačkami, igra z drugimi psi ali "vsiljivo prijaznimi ljudmi" ...) mu bo kasnejše sodelovanje z vodnikom na terenu vsekakor napornejše, ko bo ta pričakoval, da se naj bi pes vsaj malo potrudil za pogojno nagrado. Vedeti moramo, da pes ničesar ne jemlje v zakup ker je egoist in mu domače prilizovanje na terenu prav nič ne koristi ter ga ne upošteva.

S PODARJANJEM "razkošnega življenja" doma in nagrad brez posebnega razloga - si sproti uničujemo možnosti za šolanje psa na pozitivno motivacijo.


Skratka - doma se obnašajmo do psa skrajno racionalno če hočemo, da nas bo pripravljen v težjih pogojih upoštevati in da bo cenil nagrade, ki se mu obetajo med učenjem. To morajo razumeti tudi VSI OSTALI DRUŽINSKI ČLANI (!!!) brez izjeme drugače nam podirajo sistem nagrajevanja in ves naš vloženi trud.



Ko smo torej razumeli tehtnico, ki v glavi našega psa "prevaga" na našo stran zaradi njegovih - pasjih želja, so šele vzpostavljeni pogoji za začetek učenja. Vsak vodnik, ki bi rad šolal psa "na lepo" se mora torej povsem distancirati od vsake želje po dosegi cilja! Vsak si tudi predstavlja, da je primerno psa (zaradi veselega šolanja) večkrat pocrkljati, kar sploh ni res. Ves čas moramo skrbeti za ravnotežje pasje želje kar dosežemo najlažje s psihologijo "aktivnega ignoriranja" (več v rubriki "Uporabno Gradivo"). Potrebno se je sprostiti in enostavno skozi vsakdanje življenje parkrat na dan - medtem, ko moramo itak s psom na potrebo ... poskušamo "poloviti" vmes še tistih nekaj uporabnih in zaželjenih vedenjskih gest ter jih pravočasno potrditi z eno izmed starosti psu primernih nagrad. Mlad pes "treninga" ne razume zato imamo vodniki z domačim vrtom in travniško okolico določeno prednost.


Astorr vadi prostor na mizi

Ravno tako se lahko znajdemo tudi v stanovanju, garaži in na dvorišču (če ga imamo). Drugače se je pač potrebno zapeljati s potrebščinami in priboljški v naravo. Na začetku se zdi vse kot neskončno dolga pot brez konca in kraja - PA NI TAKO! Naj te pomirim, da vse to drobno potrjevanje v našem mladičku ustvarja najbolj jasno, odločno, vztrajno in primerno sliko trdnega - a mirnega VODJE KRDELA, ki ga bo pes rad spoštoval BREZ, DA BI SE GA PO NEPOTREBNEM BAL. To pa je edina potrebna osnova za nadaljevanje odnosa preko pozitivne motivacije.


V prvem letu in pol torej delamo v glavnem le na igri in odnosu do živali. Same izvedbe vaj in kakovost učnih členov (zaenkrat še) NISO na prvem mestu. Gradimo torej ŽELJO PSA in POZITIVEN ODNOS do sodelovanja z nami. V naslednjih poglavjih se bomo posvetili predvsem kvalitetni in raznovrstni igri, PLANIRANJU aktivnosti, gibanju vodnika, potrjevanju - usmerjanju vedenja ter uvajanju ovratnice pred prvimi sprehodi na katerih bomo še dodatno utrjevali že doma zgrajeno navezavo.



Nikita & Alyx Reisenadler