Osnovni položaj na začetku z mladičem lahko učimo na levi in na desni strani vodnika. To ukvarjanje kužek še ne bo razumel kot osnovni položaj ampak zgolj kot iskanje najugodnejše pozicije za pridobitev nagrade. Vodljivost z obeh strani nam bo kasneje prišla prav med sprehodi po urbanem okolju ali če se bomo morda ukvarjali z "railly obediencom" pa tudi pri agilitiyu - čeprav je med klasično poslušnostjo kasneje prava stran na levi! Metod za učenje osnovnega položaja je kar nekaj in vsak si izbere tisto za katero oceni, da najbolj odgovarja njegovemu načinu učenja in karakterju psa. Nobena ni pravilna in nobena napačna - razen tistih s katerimi silimo psa v osnovni položaj ali ga pretirano vabimo vanj.
Pes naj v osnovi spozna čimbolj točen osnovni položaj in ga utrjuje dovolj dolgo ... tako, da ga pes poveže le z eno in isto TOČNO POZICIJO ob vodniku. To lahko traja par mesecev ali tudi več kot eno leto. Bolj kot bomo utrdili osnovni položaj - manj "popravkov" bo kasneje potrebnih med vodljivostjo v gibanju. Če je psu slika osnovnega položaja dovolj jasna, jo bo kasneje veliko lažje prenesel v samo gibanje ob vodniku oz. spremljanje ali vodljivost. Kasnejši "signal poleg" bo tako dobil samo EN, OZEK IN TOČEN POMEN brez dodatnih dvomov.
V končnem rezultatu moramo doseči to, da se pes SAM kontrolira in nenehno prilagaja ter popravlja svojo pozicijo glede na naš položaj telesa in kasneje še ritem hoje, ki ga izbiramo. Napačno in nedopustno je, če se z svojo pozicijo VODNIK prilagaja svojemu psu. Vedeti je treba, da moramo sliko točnega osnovnega položaja kasneje prenesti še v različna okolja ob motečih dejavnikih. Vsi ti koraki vzamejo kar nekaj časa in ne gre hiteti, da si s površnostjo slučajno ne pokvarimo že narejenega. Šele nato sledijo prvi koraki vodljivosti, ki si jih večina vse prehitro želi in tako prehiteva dogodke .
...
Samokontrola pri 7 ... in 14 mesecih
POZOR!!!
Zavedajmo se, da je s kasnejšim popravljanjem netočne pozicije psa veliko več dela kot s postopnim pravilnim delom. Za vsak korak, ki ga s psom naredimo ob signalu "POLEG" pes razume, da je njegov položaj PRAVILEN ... ker ga z vsakim nadaljnjim korakom potrjujemo v tej poziciji se torej "strinjamo z njo". Če bo ta pozicija netočna!!! oz., če bo pes zaostajal, prehiteval, hodil vstran od vodnika ali morda v "klin" mu bomo kasneje veliko težje "dopovedali", da s takim spremljanjem nismo več zadovoljni in da tega "po novem" več ne želimo. Če bomo svojo nezadovoljnost izražali z raznimi besedami (pridi, počasi, ne tako, ej!!!, greva, kje pa si, glej kaj imam, pejt no, poleg ...) nas pes ob gibanju ne bo razumel kaj ga učimo ali nas bo enostavno ignoriral. Veliko bolj jasno sliko bo dobil skozi točen osnovni položaj. Korak naprej, korak nazaj, korak vstran ...
Za poravnan položaj ob vodniku lahko izberemo ožjo klop na zmerni višini kjer kužek težko postrani sedi ali leži - glede na naš vzporedni položaj ob njem. Klop najprej seveda vpeljemo kot nagrajujočo pozicijo. Vsakič ko se je mladiček dotakne ali celo stopi nanjo z eno ali celo dvema ... tremi tačkami ga hitro potrdimo s hrano. Kmalu bo kužek rad plezal po klopi in počasi tudi prilagajal svoj položaj na njej tako, da bo v čimboljšem ravnotežju.
To pa pomeni že priložnost, da ga potrjujemo za vsedanje, poravnano uleganje in pozicijo vaje "Stoj" s hrano iz različnih kotov ... iz leve ali desne roke, iz ust ali ispod paske odvisno katerega od kotov doziranja ga vabi v še bolj točen vzporedni in poravnani položaj ob vodniku. Dodajanje hrane na klopi je najprimernejše ob samem učenju zaradi tega, ker ni potrebe po sklanjanju nad psa saj bi s tem povzročili nelagodje živali in nezaželjen odmik od vodnika. Zelo primerna je tudi za učenje vaje "odlaganja" saj oblika klopi sama po sebi psu sugerira disciplino s točnim in poravnanim ležanjem BREZ, da kužka neprestano opominjamo. Na klopi naučimo psa tudi vračanje do ležečega psa in doziranje priboljška brez prehitrega vstajanja. To najlažje dosežemo s ponujanjem "neproduktivnega" vedenja tako, da psa s priboljškom ob povratku vabimo v nezaželjeno vstajanje in ga potrdimo takoj ko opazimo, da je pripravljen brzdati svoje neučakano vedenje. Vračanje do ležečega in sedečega psa bomo kasneje potrebovali pri osnovnih vajah poslušnosti in kužek naj razume, da dobi nagrado le, če se potrudi ostati v točnem položaju dokler se spet ne približamo. Tako utrjevanje poslušnosti je sicer malo moreče za psa toda drugače na žalost ne gre kot s postopnimi koraki.
Ko kužek osvoji svoj položaj na klopi, ga prenesemo na podolgovate kartonaste škatle katere lahko po mili volji postavljamo po terenu. Pozicijo na škatli ima kužek rad obenem pa mu narobe obrnjena škatla vliva določeno stopnjo samokontrole med nadaljevanjem vedenjske verige. Kasneje naučeno vedenje prenesemo na vnaprej postavljene predpražnike in pes je počasi sposoben predhodno naučeno vedenje na klopi prikazovati na travnatem ali kakršnemkoli drugačnem terenu. Naučeno vedenje smo torej posplošili.
Toda bolj kot elementi začetkov osnovne poslušnosti je za mladiča pomembna pravočasna in primerna ŠIRITEV AKTIVNOSTI. Ta nam omogoča splošno napredovanje psa na širšem področju in zdravo odraščanje psa kot osebnosti. Brez pretiranega "morjenja z enimi in istimi elementi. Kužka lahko vzporedno učimo razne trikce, hojo in tek po poševnih deskah ali na višini, obkrožanje in preskakovanje ovir, pobiranje nataknjene žogice, prinašanje predmeta, dotikanje tarče in predvsem raznovrstno plensko igro z vodnikom. Odvisno tudi od starosti psa.
Za zdrav krdelni odnos je treba "treninge" praktično vsak dan sestaviti malo drugače ... tako, da so psu zanimivi, da se navezujejo drug na drugega (nadgradljivost) in da se ima priložnost naučiti skozi SVOJO KORIST vedno nekaj novega in ZANIMIVEGA. Pa vendar ze zavedam in priznavam, da končna slika poslušnosti vseeno vodi k določeni stopnji PODREJENOSTI psa toda to naj pes spozna čim kasneje - indirektno in skozi čim manj "psihično utrudljiv" način učenja. Če bomo natančni in dosledni z nagrajevanjem, bo pes sčasoma vseeno sprejel naša "pravila igre" in sodeloval še bolj disciplinirano kot, če bi mu ta način vsiljevali z strogostjo.
PRAVILO: Kar boš nagrajeval ... TO BOŠ IMEL!
Psu lahko torej predstavimo zaželjen položaj ob vodniku na klopi, ki že sama po sebi daje psu zadostno stopnjo discipline in samokontrole saj mora ob vzvratni hoji neprestano poravnavati zadek vzporedno z vodnikom ... drugače sledi neprijeten zdrs nogice s klopi čemur se pes avtomatsko izogiba. Toda, če se odločimo za ta način moramo seveda psa najprej navaditi, da je klop zanj nekaj koristnega in zanimivega skozi potrjevanje vsakega dotika, plezanja ali skakanja po njej. Sčasoma, ko se bo pes sam od sebe veselil ob pogledu na klop in začel plezati po njej ga lahko počasi začnemo nagrajevati za položaj ob naši nogi, za sedenje ob naši nogi, za vzvratno poravnavo zadka ob našem koraku nazaj ... Na klopi ga lahko vzporedno učimo tudi ležanja "na prostoru" saj mora pes ležati pravilno brez da se zlekne seveda, če je klop dovolj ozka.
Uleganje, kot tudi ležanje na prostoru lahko najprej učimo na malenkost višjih položajih tako, da se nam pri dodajanju hrane ni treba preveč sklanjati nad psa, ker ga s tem nepotrebno obremenjujemo. Hkrati ima pes bolj jasno sliko nad kontrolo svojega položaja ... samokontrolo, kajti v tem položaju nima možnosti plazenja. Začnemo s potrjevanjem zelo kratkih časovnih obdobij ležanja (1 sec.) in počasi podaljšujemo ČAS LEŽANJA ter ODMIK vodnika. Zavedati se moramo da sta to 2 kriterija, ki ju dodajamo izmenično in postopoma.
Šele v parih mesecih pridemo do 1 ali 3 minut ležanja - toda v pravilnem položaju brez, da se pes "udobno namesti" in se morebiti zlekne od dolgčasa kot krava. Med odlaganjem na poslušnosti naj bi pes pozorno spremljal vodnika ali gledal v smeri njegovega odhoda in pravilno ležal brez premikanja. Če pes med učenjem vstane smo TIHO in gremo nazaj, ga z blago gesto ponovno zvabimo v ležeči položaj in takoj potrdimo. Lahko večkrat zaporedoma. Po potrebi malo spustimo kriterij in če razume čimprej zaključimo z odlaganjem.
Z vabljenjem v "neproduktivno vedenje" dosežemo samodisciplino psa. Pri odlaganju na prostoru pes lažje vadi SAMOKONTROLO, če leži na višjem položaju. Ob morebitnem vstajanju veliko lažje opazi razliko med zaželjenim in nezaželjenim vedenjem. Če psa navadimo uleganje na "tepih", mu lahko kasneje s tem pomagamo prenesti naučeno vedenje na različne terene. Hitro jih bo povezal z že poznanim ležanjem na mizi. Vedno se moramo potruditi, da bi psu predstavili čimbolj jasno in NEDVOUMNO SLIKO produktivnega vedenja, ker le ta omogoča nadaljevanje učenja s čim manj korekcijami.
ZAVEDAJMO SE ...
VEČ kot je potrebnih "korekcij" med učenjem - MANJ primeren način učenja smo izbrali za določenega psa! Popravljamo vedno le SVOJE NAPAKE in ne napak psa - povrhu pa se ponavadi še jezimo nanj. Pes vedno naredi PRAV in točno tako kot smo ga naučili. S korekcijami vedenja dokazujemo le svojo nedovršenost ... in ne svojih sposobnosti. Zato se je vredno vselej potruditi že na začetku, ko mlademu psu predstavljamo določene učne elemente in pri tem ne gre hiteti ali brezglavo trmariti.
PRINAŠANJE PREDMETA PREKO OVIRE:
Pri učenju preskokov ne pretiravamo z višino ovire ampak čim dlje delamo na ŽELJI in HITROSTI psa. Ko je ta še zelo mlad mu lahko enostavno onemogočimo obhod ovire tako, da ga zagradimo. Šele ko pridobi na želji, starosti in hitrosti mu ponudimo prosto izbiro neproduktivnega obhoda ali pač produktivnega preskoka. Če bomo dosledno poskrbeli za primerno nagrajevanje zaželjenega preskoka bo kasneje neproduktivne obhode ovire - pes kar SAM hitro izločil iz svojega vedenja.
Ko se pes vrača prek ovire ga moramo takoj potrditi z žogico med nogama že zato, ker je izbral pravilno pot kajti lahko bi šel mimo prepreke. Seveda smo jo zato znižali na najnižjo možno mero. Ko psa potrdimo s signalom "skoči" je seveda prav, da pes takoj izpusti predmet in steče proti nam po žogico, ki jo ponujamo v menjavo. Temu rečemo potrjevanje delčkov vedenja oz. kanaliziranje vedenja v željeno smer. Pes skozi igro spoznava kaj je naslednji zaželjen korak, ki ga vodi do nagrade.
Začnemo z učenjem gibanja TJA HRANA - NAZAJ IGRA, ki mu kasneje pridružimo še oviro. Posebej učimo plensko igro, pobiranje plena in menjavo plena. Posebej učimo držanje predmeta ..., ki mu kasneje povišamo kriterij na MIRNO držanje. Ko imamo vse te elemente narejene jih poskusimo v vedenjski verigi tako, da pač vržemo predmet prek ovire, ko je pes v osnovnem položaju, ki ga mora seveda tudi natančno obvladati in izrečemo sprostitveni signal "skoči" ter opazujemo kaj bo pes naredil.
OVRATNICA IN POVODEC:
OBKROŽANJE OVIRE ...
Ko nimamo početi kaj drugega si lahko izmišljamo kar nam trenutno pade na pamet. Pomembno je predvsem to, da se preveč ne ponavljamo iz dneva v dan, da pes rad sodeluje in da napreduje krdelni odnos skozi igriv in usklajen način. Mlad pes naj vedno poizkuša nekaj novega in zanimivega, da se preveč ne naveliča.
naj bo dovolj pogost instrument sproščanja med učenjem toda zavedati se moramo, da tudi igra utruja psa. Zato se jo moramo naučiti uporabljati racionalno in jo načrtovati tako kot priboljške za hitro zamenjavo plena in "umiritav situacije". Ves čas učenja moramo imeti "vajeti" v svojih rokah brez nepotrebnega poviševanja glasu. Zlasti v puberteti se pes rad norčuje iz vodnika in nam mimogrede da "dvojko".
Ravno tako je njegovo "orožje" ZAOSTAJANJE pri vodljivosti, SAMOVOLJNOST pri spuščanju plena ali NESODELOVANJE pri prinašanju. Zato je bolje, da imamo vnaprej pripravljeno "protiorožje", da psa čimprej dobimo nazaj. Najboljše orožje je kontra ignoriranje ... toda to pomeni, da je vsakič takoj konec treninga zato je dobro imeti extra priboljške za primer, če se pes dovolj hitro premisli in pride nazaj - seveda brez vabljenja in klicanja!!! Zavedati pa se moramo, da smo ignoriranje psa izzvali sami s svojim neprimernim kriterijem učenja ali predoziranjem količine dela. V primeru, da smo psa dobili nazaj je potrebno ČIMPREJ ZAKLJUČITI učno seanso. Razlika je le v tem, da smo določili moment zaključka MI in ne pes.
Izvajamo ga najprej v mirnih pogojih brez pretiranih motečih dejavnikov saj psa nima smisla preveč dekoncentrirati. Vsaka nova malenkost je zanj nepredstavljiv napor, ki se ga človek ne zaveda. V vseh pogojih naj bi pes užival zato moramo na tujem terenu kriterij najprej delno spustiti in učne seanse hitreje zaključevati. Šele kasneje, ko se privadi na okolje, počasi dodajamo zahtevnost.
Če ga učimo na nekoliko višjem podstavku pes nima druge možnosti kot, da zavzame idealno pozicijo, ki smo jo predvideli. Obenem lažje lovi priboljške iz ust brez, da bi se po nepotrebnem vzpenjal s tacami po vodniku.
PES = PARTNER, PRIJATELJ ... in nikakor ljubimec!
Krdelni odnos naj bo razumno opredeljen saj je pes žival, ki našo "ljubezen" PRAVILOMA dojema povsem napačno. Do psa se moramo obnašati korektno, dosledno, pravično in spoštljivo pa vendar do neke mere vzvišeno in zahtevno - saj smo VODJA KRDELA. V nasprotnem primeru se bo sam poskušal uveljaviti namesto vodje posebej v primerih, ko mu priznavamo preveč pravic in mu ponujamo preveč "bonus ugodnosti".
