Priboljške imamo spravljene v pokončnih in lahko dosegljivih žepih iz katerih ne raztresamo hrane. Da psa potrdimo primerno njegovemu vložku moramo ves čas točno vedeti v katerem žepu se nahaja kakšna vrsta hrane. Dobro je, da imamo vsaj dve - če ne tri vrste okusov. Le tako smo vedno močnejši od psa in njegovih vragolij.
Ko smo z igro preko vrvice s psom že na tekočem, se lahko lotimo začetkov tehnične igre z dvema žogicama. Najpomembneje pri tem je, da sta žogici POPOLNOMA ENAKI (barva, trdota, vonj, starost, obrabljenost ...) skratka, da sta za psa popolnoma ENAKOVREDNI. Enako velja za tehnično igro dveh igralnih "klobas". Mladičku naj se razvije plenski nagon najprej do te mere, da mu je odbijajoča se žogica sploh ZANIMIVA. Pustimo torej času ČAS! Mečemo jih najprej na pokošeni zelenici (ki ne diši preveč po tujih psih) ali na ravni gladki podlagi - npr. asfalt.
POSTOPEK MENJAVE ŽOGICE:
ČE PES ŽOGICE NE IZPUSTI:
Pes ni trmast ampak ima samo močneje izražen plenski nagon, kar je super! Bo toliko hitreje tekal za naslednjo žogo ali frizbijem, ko se navadi, da s tem nič ne izgubi. Če se pes ustavi pri nas in čaka s svojo žogico v gobcu - se nič ne zgodi. Nepremično stojimo, čepimo ali klečimo in ... čakamo, da se bo pes naveličal (TIHO - brez nagovarjanja in vabljenja). To lahko traja na začetku tudi 5 minut in če pes še vedno ne reagira priključimo svoji žogici še hrano ... torej spustimo kriterij. Seveda je pogoj, da pes stoji ali leži v naši neposredni bližini. Če s svojo žogico hodi v krogu okrog nas, ko klečimo, mu svoje žogice še ne pokažemo dokler se povsem ne približa. Vidi jo lahko torej edino, če se napoti direktno proti meni ... ali je ob meni. Zelo pomembno je seveda, da sta žogici POPOLNOMA ENAKI!!! Barva, velikost, model, starost, obrabljenost ... najbolje, da sta celo iz iste serije proizvodnje. Hmmm ... to bo malo težje pa vseeno - tako razmišlja pes. Nobena ne sme biti manj ali več vredna ... a pes ima zelo razvita čutila.
Če pes žogice ne izpusti, lahko pomeni, da ima igre dovolj. Takrat ga seveda v igro ne silimo več ampak takoj začnemo s fazo pomiritve in končamo. Žogice, ki jo ima pes v gobcu se seveda iz spoštljivosti do psa NE DOTIKAMO!!! Naj ima občutek, da je zmagal. Po tem več ni pomembno, če pes svojo žogo odnese ali jo kasneje spusti le pobrati jo moramo tako, da imamo za psa v roki hrano, da je ne bi ponovno "naskočil" in se zapletel v začaran krog.
Čim njegova žogica ali frizby torej pade na tla - naša istočasno poleti v tisto smer kamor pes trenutno GLEDA. Torej tako, da jo vidi in je za spuščanje takoj potrjen. Kmalu se bo navadil spuščati že, ko mu bomo naslednjo žogico samo pokazali ... zato to storiš zadnjih 3-8m direktnega teka proti tebi, ko vidiš, da si še želi naslednjega meta in že čaka na tvoj dvig roke. Tako bomo žogice s tal lažje pobirali tačas, preden se pes z naslednjo vrne do nas. Paziti moramo samo, da z igro ne pretiravamo in postane psu tekanje za žogo NAPOR. Včasih, predvsem v obdobju uvajanja je najbolje, da poskusimo samo z 2-3 meti in KONEC, da pes ne bi spoznal negativne plati menjave in svojo žogo obdržal samo zato, da ne bi bil prisiljen spet tekati za drugo. Ja ... tudi igra je lahko prisila, če z njo pretiravamo.
TEKOČO MENJAVO lahko izvedemo tudi z igračo ali plenom, ki ga pes bolj ceni oziroma, če iz meta v met stopnjujemo vrednost igrače. Težava nastopi edino z množico prosto ležečih igrač, ki jih sproti ne moremo pobirati. Vedno moramo imeti torej kontrolo nad igro, da se pes ne bi začel "delati norca" iz nas.
Zgoraj imamo tipičen primer, ko pes ignorira menjavo zaradi tega, ker ima enostavno igre dovolj. Povrhu tega mu večkrat zastonj ponujamo igračo, ki ima manjšo vrednost od tiste osvojene - pri psu. S takimi poskusi samo dokazujemo svojo nemoč zato se tega strogo izogibajmo in si za podobne situacije vnaprej pripravimo uspešen scenarij (orožje za "trdovratnega psa" = npr. ocvrt kos piščančjega bedra, če ne gre drugače). Najbolje v tem primeru pa je enostavno prenehati. Obrneš se stran, psa ignoriraš in odideš. Če pride za tabo mu ponudiš hrano in plen mirno pobereš ali pustiš, da ga odnese domov oz. v avto.
Na enak način torej uvedemo igro z dvema ENAKIMA "pliškotoma", enakima igralnima klobasama ali frizbijema. Ob tem moramo vedeti, da tehnična igra psa hitro utrudi in mora imeti svoj cilj in hiter konec, če to igro uporabljamo le kot sprostitev med učno seanso. Dve do tri menjave in konec z metom koščka hrane - medtem izpuščeni plen poberemo.
RAZKORAČNO SEDEČI ODPOKLIC:
Učimo ga lahko na stolu ali kasneje na višji stolički. Sedišče naj bo najprej NIZKO nato pa čedalje višje tako, da se postopoma približujemo pokončnemu položaju telesa. Noge imamo najprej iztegnjene, kasneje pa glede na poravnano ali postrani usedanje PRED VODNIKOM pokrčimo samo levo ali samo desno nogo (kasneje lahko obe).
Toda to fazo odpoklica učimo LOČENO od učenja DOLGIH ODPOKLICEV, ko ima pes veliko hitrost. Da je ne bi izgubil lahko tik pred zdajci med nogama vržemo za svoj hrbet žogico ali kakšno drugo igračko tako, da gre pes s čimvečjo hitrostjo med nogama vodnika.
Za ponavljanje točnosti prihoda do vodnika lahko vržemo po nagrajenem usedanju (oz. ustavljanju) pred vodnikom malo večji košček hrane, ki ga hranimo v ustih - ZA HRBET PSA 2-3m tako, DA GA VIDI ampak potrebujemo večje koščke ali razvidno podlago. Ko priboljšek enostavno poje ga nežno pokličemo po imenu in ponovimo fazo čimbolj poravnanega usedanja. Poskušamo doseči točnost - toda NE NA RAČUN ŽELJE! Počasi bo pes vseeno pogruntal - hitrost pa vseeno obdržal kar je bistveno.
Enak postopek delamo ob učenju preskokov le, da je vmes še najprej zelo nizka skakalnica in da je razdalja med ploščico in vodnikom manjša. Pri tem seveda nujno potrebujemo pomočnika.

Pomočnik naj se vedno malo odmakne od ploščice - zato, da je pes ne poveže strogo z njim ampak jo zna kasneje sam poiskati. Če gre pes mimo skakalnice jo znižamo in zmanjšamo razdaljo med pomočnikom in vodnikom, ki psa izmenično vsak k sebi vabita po hrano.

Pri preskokih naj bo okus hrane najprej na obeh straneh enak, kasneje pa boljši pri vodniku zato, da se pes HITREJE vrača nazaj saj je običajno preskok TJA hitrejši ker je na vrsti prvi. Kasneje, ko pes rad skače "TJA in NAZAJ" in ima skakalnico tako rad, da se je ne izogiba več - namesto hrane na ploščici enostavno pomočnik postavi predmet ali igračo in pes jo bo veselo prinesel nazaj k vodniku! Tej naši inovaciji se bomo kasneje še podrobneje posvetili.
Keramična ploščica je primerna podlaga, ker ima svojo težo in je dovolj gladka tako, da pes zlahka najde in oblizne priboljšek z nje. Lahko jo operemo, da preveč ne diši. Postaviti jo moramo tako, da na čopu trave visi malenkost proti psu in je vidna iz razdalje (5-10m). Ko teče pes k ploščici (stran od vodnika) in nas ne vidi, se lahko s stolom premaknemo par metrov nazaj ali še bolje VSTRAN tako, da nas mora malo poiskati, ko se vrača spet do nas. Igra "TJA in NAZAJ" mu tako postane še zanimivejša hkrati pa psu vcepljamo občutek, da je ON tisti, ki nas mora vedno poiskati. Dobro je, da ima pomočnik pri ploščici slabšo in VODNIK PRI SEBI BOLJŠO HRANO.
Element usedanja pred vodnikom učimo posebej - smo rekli, da lahko najprej na klopi ali stolu, ki ga počasi zvišujemo. RAZKORAČNA DRŽA vodnikovih nog omogoča psu, da se navadi bližine našega telesa hkrati pa psu lahko pomagamo pri poravnanem usedanju. Priboljšek najprej dobi iz roke - toda to moramo imeti tesno ob sebi. Če imamo v roki dva priboljška lahko naslednjega vržemo med nogama - za naš hrbet tako, da ga gre kužek iskat skozi noge.
LOVLJENJE PRIBOLJŠKOV IZ UST:
Šele, ko psu postane bližina našega telesa prijetna lahko drugi priboljšek pljunemo čimbolj točno v gobček. Ciljamo vedno med oči. Ta element se najprej učimo sami in ciljamo skodelico na tleh, ko sedimo na stolu. Košček hrenovke ali salame si v ustih namestimo tako, da ga lahko ODPIHNEMO. Ko smo dovolj točni pri ciljanju tarče, poskusimo psa najprej naučiti lovljenja priboljškov - ne glede na to kje se nahaja in v kakšnem položaju je. Šele, ko obvladamo točnost pljuvanja in kužek zna priboljšek tudi ujeti - in, ko smo ga naučili tesnega in čimbolj poravnanega prihoda do nas - lahko potrjujemo psa tudi iz ust. Toda ne smemo pozabiti na to, da prvi priboljšek še vedno dobi iz roke pred telesom, ker se bo drugače navadil usedati z odmikom (še posebej, če ne znamo pljuniti dovolj vertikalno).
MENJAVA PLENA:
Najprej si oglej FILM v rubriki UPORABNO GRADIVO; Igra in menjava plena (prikazano z odraslim psom).
Naj še enkrat torej obdelamo najpomembnejši element igre in to je zamenjava igrače. Psa - se pravi - najprej "nakurimo" na igro in plen, ga potrjujemo v aktivnosti igranja, vlečenja in sunkovitega trganja - PO TEM - NA KONCU pa poskušamo psu na čimbolj nevtralen način pokazati, da nam ni prav nič do tega istega plena, ki ga je kužek 1.zmagoslavno odnesel ali 2.ga samo poskuša odnesti.
Če se pri tem ponujanju še vseeno izmika (kar je super saj kaže veliko željo po plenu) psa lahko nežno primemo za ovratnico in vztrajamo s priboljškom pred gobčkom. Ko bo prej ali slej BREZ PRIGOVARJANJA plen SAMOSTOJNO izpustil - ga ob tem pohvalimo in ga mirno poberemo ter mu šele potem prepustimo hrano kot prikazuje spodnja slika (dokler rdeče igračke ne izpusti, tiščim hrano pred gobček). Ko igračka pade na tla, desno roko držim na isti višini tako, da kužek več ne more doseči igračke na tleh - brez davljenja! Z levo roko igračko potem počasi poberem in mladiču iz iste leve roke (v kateri še držim priboljšek in istočasno zdaj še plen) dam hrano za pojesti tako, kot je prikazano ob gornji sliki z žogico.

- IGNORIRANJE psa
- IGRAČA v naših rokah katera ima za psa morda VEČJO VREDNOST
- extra okusen PRIBOLJŠEK za katerega vemo, da ga pes visoko ceni
- RAHLO ODRIVANJE PSA, ko ta pride do nas s plenom ali brez njega
Toda včasih tudi to ni dovolj, da bi psa premotili v svojem zmagoslavnem čuvanju plena, ko je stran od nas. Takrat potrebujemo predvsem potrpežljivost in mirne živce. Psa nikakor ne smemo klicati, ker nas bo še bolj ignoriral saj se boji, da mu bomo "lovoriko" vzeli. Enostavno se obrnemo stran - se pravi zaključimo trening - ali odidemo tako, da bo sam moral priteči do nas. Če nam to uspe, ga lahko celo RAHLO ODRIVAMO - češ, da nimamo časa za nadlegovalce ker imamo pri sebi nekaj zelo dragocenega.
Pes se navadi čedalje bolj riniti s plenom v vodnika saj vidi, da ga ne "šmirglamo". Ko pes v tem elementu AKTIVNEGA IGNORIRANJA počasi izpusti in pozabi na svoj plen ga neopazno poskušamo pobrati, ko ga motimo s svojim priboljškom ali igračko, ki jo imamo pod kontrolo. Lahko tudi zaprosimo pomočnika, da nam pobere plen, ki leži na tleh brez kontrole in - TRENING ZAKLJUČIMO!!!
Nikita & Alphaa Reisenadler
