Učenje psov ne sme biti enolično in ne preveč intenzivno. Psi niso "kar tako" in se ne pustijo nadlegovati brez razloga kar tjavdan ... ali samo zato, da zapolnimo svoj dolgčas. Vsaka vadba mora imeti svoj smisel zato se poskušamo držati plana, ki smo si ga zamislili vsaj v 70%. Učna seansa naj bo sestavljena iz "ogrevanja", jedra in zaključka z obilnejšo igro - toda po enem izmed izvrstnih odzivov psa zato z zaključkom "treninga" nikoli ne smemo predolgo odlašati.
... 
Če ga skrajšamo na polovico od zamišljenega, bo ravno prav dolg in vsekakor uspešnejši. Napredek bo tako hitrejši kot, če bi vsakič hoteli iz psa "potegniti" vse kar ima v sebi. Učenje moramo vedno planirati tako, da psu pomeni nič več kot ZANIMIVO IGRO skozi katero ima možnost dokazovati svoje trenutne sposobnosti.
Posploševanje vedenja
Zato vedno poskušamo sestavljati učne seanse tako, da se bo pes glede na predhodni trening danes naučil čimveč - kar mu bo koristilo na naslednjem treningu. Za to pa že potrebujemo NAČRTNO PLANIRANJE s tekočo evidenco vseh aktivnosti ter EVIDENCO USPEŠNOSTI posameznega treninga. To nam koristi tako pri sprotnem izkoriščanju potencialov posameznega psa kot pri terminskem načrtovanju potrebnega vzpona forme.
... 
Potrebne rekvizite si vnaprej pripravimo
Če ga skrajšamo na polovico od zamišljenega, bo ravno prav dolg in vsekakor uspešnejši. Napredek bo tako hitrejši kot, če bi vsakič hoteli iz psa "potegniti" vse kar ima v sebi. Učenje moramo vedno planirati tako, da psu pomeni nič več kot ZANIMIVO IGRO skozi katero ima možnost dokazovati svoje trenutne sposobnosti.
Posploševanje vedenjaZato vedno poskušamo sestavljati učne seanse tako, da se bo pes glede na predhodni trening danes naučil čimveč - kar mu bo koristilo na naslednjem treningu. Za to pa že potrebujemo NAČRTNO PLANIRANJE s tekočo evidenco vseh aktivnosti ter EVIDENCO USPEŠNOSTI posameznega treninga. To nam koristi tako pri sprotnem izkoriščanju potencialov posameznega psa kot pri terminskem načrtovanju potrebnega vzpona forme.
Obdelajmo počasi sestavljanje koščkov - UČNIH ČLENOV, ki smo jih učili vsakega posebej - in to seveda LOČENO drug od drugega v mešanem zaporedju. Opis končnega izgleda vsake vaje je sicer opisan v pravilniku - TODA kako bomo dosegli tak rezulltat je odvisno od vsakega vodnika posebej kajti splošen in perfekten postopek, ki bi veljal za vsakega psa na žalost ne obstaja. Zato se lahko samo trudimo, da bi svojemu psu predstavili čimbolj enostavno in jasno sliko - do katere pa je treba priti postopoma - PO DELIH.
Za primer bomo vzeli začetek učenja prinašanja predmeta preko skakalnice po sistemu "VSE JE NAGRADA". Okvirno je ta postopek opisan že v rubriki ŠOLANJE - 6.del "POT DO MOZAIKA VEDENJA". V pričujočih člankih o učenju mladiča ga obdelujemo postopoma - dejansko skozi igro - po en in en učni člen posebej. Če nismo pri tem prezahtevni kaj kmalu opazimo, da gre učenje skozi igro zelo hitro naprej. Gornji pričujoči posnetek s samo 4 mesece starimi mladički je dokaz, kako hiter je lahko napredek, če se vsaj okvirno držimo postopnega učenja - brez prehitevanja. Obširnejši opis učenja vaje prinašanja sledi v 15. in 16.članku te rubrike.
Zavedati se moramo predvsem tega, da ima mlad pes zelo NIZKO STOPNJO POTRPEŽLJIVOSTI za katero moramo imeti zelo ostro oko, da jo primerno upoštevamo in se ji sproti prilagajamo. Ponovimo na kratko še enkrat potrebne učne elemente, kateri morajo biti mladičku poznani, da lahko razume igro, ki mu jo ponujamo s preskoki preko nizke ovire:
... 
... 
Met priboljška med nogami ... in igra s plenom
- igra z žogico ali s plenom
- pobiranje hrane s ploščice
- koncentracija na vodnikov obraz
- vesel prihod do vodnika
- sedenje pred vodnikom
- jemanje hrane iz roke v razkoračnem položaju vodnika
- lovljenje priboljškov iz vodnikovih ust
- usmerjeno pošiljanje psa stran od vodnika
- veselo gibanje TJA - NAZAJ
Želja naj bo vodilo učenjaVsi našteti elementi so že opisani skozi predhodne članke. Samih preskokov s pravočasnimi odrivi se pes ob gibanju "TJA - NAZAJ "uči sam - le prezahtevni ne smemo biti z višino ovire saj je ta na začetku popolnoma nepomembna. Bolj je važno to, da psa ne morimo s prepovedjo "napačnega" gibanja MIMO ovire - saj pes ne ve, kaj piše v pravilniku. ZANJ JE VSE PRAV!!!
POSTAVITEV TRENINGA:
Preden začnemo delati s psom se je treba najprej temeljito pripraviti. Sestaviti moramo delavni načrt z predvidenim zaporedjem in najbolje, da si ga zapišemo na majhen listek. Pripraviti si moramo priboljške različnih okusov po vrednosti ter vsaj dve različni igrači. Potrebna je umirjena koncentracija preden spustimo psa iz boksa. Za to lahko izkoristimo pomočnika, da pes priteče direktno na "prizorišče dogajanja" k vodniku. Tako poskrbimo, da nas pes prosi za sodelovanje, da imamo trening pod kontrolo in smo lahko v vsakem trenutku s svojim početjem bolj zanimivi kot moteča okolica. Pes BO SODELOVAL Z NAMI zaradi SVOJE ŽELJE in SVOJIH KORISTI. Več o tem sem opisal v rubriki ŠOLANJE 10.del "Protokol priprave".
Igrače imamo na hitrem dosegu
V našem primeru je zato bolje, da najprej postavimo trening tako, da mladič enostavno ne more mimo ovire ali, da mu je veliko lažja in bolj zanimiva pot preko ovire - kot pa iskanje daljše poti mimo nje. Tako bo povsem brez konfliktov, pretiranega vabljenja, nagovarjanja, prošenj in siljenja pes sam veselo počel tisto kar smo načrtovali. Če se igra ne odvija po našem planu, pač spustimo kriterij npr.delamo samo preskoke v eno smer (TJA), morda samo pozornost, položaj pred vodnikom in igro kakršno ima pes rad. Razvoj mladega psa se zelo spreminja. Včasih že korajžno "rastura" vse okoli sebe - spet kasneje postane boječ (se boji višine, stopnic, vsaka smet ga zmoti ...). Vse to je normalno le siliti ga ne smemo in vse se sčasoma povrne.
Prva faza sedenja pred vodnikom - Alphaa
Metanja, kakor tudi pobiranja, prinašanja in držanja predmeta seveda na začetku NE PRAKTICIRAMO!!! - ker pes tega še ni sposoben razumeti - niti ga tega še nismo učili saj pride na vrsto šele čez dobro leto. Do takrat je dovolj, da ustvarjamo veselo in čim hitrejše gibanje TJA - NAZAJ s postopnim tesnim in poravnanim usedanjem pred vodnikom (zaenkrat še z bolj ali manj močnimi dotiki) ali še bolje s podaljšanim tekom po žogico - skozi noge vodnika. Če mu je žogica seveda že zanimiva drugače mečemo lahko kompaktne koščke hrane, ki ne diši preveč saj nam ni v interesu podaljšano vohanje po tleh (morda koščki sladkega jabolka).
Prva faza prihoda do vodnika ... Arcas
Mladega psa naučimo prihod do vodnika brez dotika ločeno od samega teka proti vodniku. Enostavno mečemo priboljške 2-3m stran od sebe in nazaj "sprejmemo psa" kot amortizer na hrano. Ko začnemo sestavljati učne člene običajno pride V ŽELJI PO IGRI (kar je bistvo) do bolj ali manj močnih dotikov. Mlademu psu moramo dovoliti, da ustavljanje pred vodnikom v igri naredi malo po svoje - SAJ JE ZANJ VSE LE IGRA. Tega ne smemo nikoli pozabiti!
Sčasoma bo skozi vaje, ki si sledijo - že odrasel pes (3 leta) - povezal disciplino in poslušnost (ki jo uveljavljamo skozi druge elemente), s točnostjo. Ob pravilno uravnoteženem krdelnem odnosu bo to ravno dovolj, da bo pes vaje vseeno izvajal točno - a z veliko želje. Pri mladem psu do 2 let in več se ne smemo preveč obremenjevati s točnostjo pri poslušnosti, ker je bistveno naraščanje želje, ki je "osnovni motor" sodelovanja.
POSTAVITEV TRENINGA:
Preden začnemo delati s psom se je treba najprej temeljito pripraviti. Sestaviti moramo delavni načrt z predvidenim zaporedjem in najbolje, da si ga zapišemo na majhen listek. Pripraviti si moramo priboljške različnih okusov po vrednosti ter vsaj dve različni igrači. Potrebna je umirjena koncentracija preden spustimo psa iz boksa. Za to lahko izkoristimo pomočnika, da pes priteče direktno na "prizorišče dogajanja" k vodniku. Tako poskrbimo, da nas pes prosi za sodelovanje, da imamo trening pod kontrolo in smo lahko v vsakem trenutku s svojim početjem bolj zanimivi kot moteča okolica. Pes BO SODELOVAL Z NAMI zaradi SVOJE ŽELJE in SVOJIH KORISTI. Več o tem sem opisal v rubriki ŠOLANJE 10.del "Protokol priprave".
Igrače imamo na hitrem doseguV našem primeru je zato bolje, da najprej postavimo trening tako, da mladič enostavno ne more mimo ovire ali, da mu je veliko lažja in bolj zanimiva pot preko ovire - kot pa iskanje daljše poti mimo nje. Tako bo povsem brez konfliktov, pretiranega vabljenja, nagovarjanja, prošenj in siljenja pes sam veselo počel tisto kar smo načrtovali. Če se igra ne odvija po našem planu, pač spustimo kriterij npr.delamo samo preskoke v eno smer (TJA), morda samo pozornost, položaj pred vodnikom in igro kakršno ima pes rad. Razvoj mladega psa se zelo spreminja. Včasih že korajžno "rastura" vse okoli sebe - spet kasneje postane boječ (se boji višine, stopnic, vsaka smet ga zmoti ...). Vse to je normalno le siliti ga ne smemo in vse se sčasoma povrne.
Prva faza sedenja pred vodnikom - AlphaaMetanja, kakor tudi pobiranja, prinašanja in držanja predmeta seveda na začetku NE PRAKTICIRAMO!!! - ker pes tega še ni sposoben razumeti - niti ga tega še nismo učili saj pride na vrsto šele čez dobro leto. Do takrat je dovolj, da ustvarjamo veselo in čim hitrejše gibanje TJA - NAZAJ s postopnim tesnim in poravnanim usedanjem pred vodnikom (zaenkrat še z bolj ali manj močnimi dotiki) ali še bolje s podaljšanim tekom po žogico - skozi noge vodnika. Če mu je žogica seveda že zanimiva drugače mečemo lahko kompaktne koščke hrane, ki ne diši preveč saj nam ni v interesu podaljšano vohanje po tleh (morda koščki sladkega jabolka).
Prva faza prihoda do vodnika ... ArcasMladega psa naučimo prihod do vodnika brez dotika ločeno od samega teka proti vodniku. Enostavno mečemo priboljške 2-3m stran od sebe in nazaj "sprejmemo psa" kot amortizer na hrano. Ko začnemo sestavljati učne člene običajno pride V ŽELJI PO IGRI (kar je bistvo) do bolj ali manj močnih dotikov. Mlademu psu moramo dovoliti, da ustavljanje pred vodnikom v igri naredi malo po svoje - SAJ JE ZANJ VSE LE IGRA. Tega ne smemo nikoli pozabiti!
Sčasoma bo skozi vaje, ki si sledijo - že odrasel pes (3 leta) - povezal disciplino in poslušnost (ki jo uveljavljamo skozi druge elemente), s točnostjo. Ob pravilno uravnoteženem krdelnem odnosu bo to ravno dovolj, da bo pes vaje vseeno izvajal točno - a z veliko želje. Pri mladem psu do 2 let in več se ne smemo preveč obremenjevati s točnostjo pri poslušnosti, ker je bistveno naraščanje želje, ki je "osnovni motor" sodelovanja.
Alyx ... k ploščici po hrano!V svoji naivni in naravni želji po igri mladička ne smemo "moriti" z neusmiljeno točnostjo, da slučajno ne izgubimo želje psa po sodelovanju z nami. Hujšega kot to - se nam ne more zgoditi - zato opazujmo trenutno situacijo in se ji sproti prilagajajmo kot to odgovarja počutju in občutkom našega psa - ne našemu počutju in pričakovanjem.
... 
Psu moramo dopustiti, da se kdaj tudi malo norčuje iz nas. To mu daje dodatno motivacijo za druženje z nami saj tudi sami ne uživamo v tem, da moramo stalno nekomu ugajati. Če nas pes malo ignorira - ga ignorirajmo nazaj in sam bo dojel, da je druženje z nami v njegovem interesu.
"Alyx Reisenadler" (5 mesecev)Psa s plenom v gobcu ne kličemo in ne vabimo k sebi z besedami. S tem si znižujemo vrednost na krdelni lestvici. Vsako poviševanje glasu ali celo vpitje pes razume kot izražanje lastne nemoči. Manj kot govorimo - bolje je za nas!
Nikita & Alphaa Reisenadler
.JPG)