Vaja NAPREJ
To samo eno veliko igračo postaviš na kakih 5-10m tako, da jo pes vidi, ko jo postavljaš - najbolje je, da leži na prostoru, če zna (zapomni si kje so tačke, da ne plazi). Pomaga rezervna igrača za hrbtom. Jaz sem uporabljal za Ayo eno veliko opico. Večkrat je doživela opercije šivanja, ker jo je Aya raztrančirala pa je opica še kar nekako sedela tam na koncu travnika in čakala, da jo Aya dobi v zobe :) Potem sem kupil v otroški trgovini enega medveda; vsaj 20-25cm mora bit visok - ko sedi, lahko pa pred njim zapičiš kakšen količek, da je še bolje viden in ko pes pobira izgleda vse skupaj kot nekakšno obkrožanje revirja. Tukaj se tudi najbolj vidi s katere strani psu najbolj paše it okrog količka (z leve ali z desne), kar kasneje uporabiš pri nastavljanju hrane na okrog obbrnjen PVC koš za smeti za revirjem - ampak, to je že druga tema ... Najbolje je torej, da psa prej malo spoznaš z novo igračo. Rečeš "prostor" in mu jo vržeš, da jo pes malo nauči reda :)) Ustvariš torej željo po igrači in zamenjaš za močnejšo hrano.
Najprej začneš na kratko razdaljo, a vedno moraš imet pripravljeno še neko igračo za povratek, ker se mora pes rad tudi vrnit do tebe nazaj, po novo igro. Razumeš? Če ne moreš sekundarne igrače dovolj skrit, ti jo lahko poda pomočnik medtem, ko pes teče naprej. Torej disciplina ležanja doda šprint, ker si ga mora pes z ležanjem najprej prislužit.
Počasi podaljšuješ in hitro si na razdalji 20-25m pazi kriterij, ne pretiravat. To rata v kakih 10 treningih, ki so v razmaku vsaj po 3-7dni. A se kam mudi? Če pes vstaja hodiš nazaj popravljat; se pravi, da si malo preteral z razdaljo - naslednjič malo krajšo. Ne pretiravaj z dolžino - in se umirjeno vrneš do psa. Zelo težka vaja in disciplina ležanja!!! TO JE GLAVNO!
Ampak je zelo pomembno, da to vajo delaš na čimveč različnih travnikih. Ne non stop na poligonu - pravzaprav sploh ne na poligonu na začetku, le včasih. Travniki, nizka trava, lahko tudi proti gozdu ampak moraš pazit, da se količek in opica za njim dobro vidi, tudi iz ležeče pasje perspektive. Kar poklekni in poglej kako pes slabše vidi. Včasih zvalovljen teren, krtine ali višja trava ne omogoča pogleda in pes opice ne vidi. Kam naj teče???
Torej ena igrača (ki jo stečeš pobrat, ko se pes že vrača nazaj) a ta leži ZA hrbtom ležečega psa, pripravljena za vesel povratek. Ko se bo pes z opico v gobcu (ali maskoto kakega neljubega politika:)) vračal nazaj, bo tekel v bistvu zdaj za teboj, ki tečeš po sekundarno igračo in bo opico spustil, ko jo pokažeš - hmmm ... Kaj vem kaj, veliko 10cm žogo na vrvici, peški za ugriz, če že dela grizenje ali kakšna velika klobasa ... (To je bil PLAN).
IZVEDBA: Po povratku torej, ko sem opico odložil, končno Z MOČNO DIŠEČO HRANO psa mirno vzdigneš in paziš, da ne štarta brez tihega signala naprej. Samo malo nakažeš s prstom, je dovolj, ne rabiš celo roko stegovat kot nacist in jo držat kot kako staršilo - ni pomembna roka, ampak ŽELJA psa, da si je z disciplino ležanja kooončno zaslužil, da ga pošlješ naprej po tisto, kar je njegovega. Seveda najprej Z MESTA - iz osnovnega položaja (na sedi). Brez vodljivosti najprej, pa tudi brez držanja psa za ovratnico. Ko se vrne, pokažeš kaj imaš (rez. igračo izza hrbta) samo pobereš opico in psa pospraviš. SIMPL ko pasulj!
Vaja naprej mora bit za desert. Uleganja pri vaji naprej ne delaš skoraj nikoli, razen na izpitu - pomemben je samo šprint tja in šprint nazaj in igra pri tebi - ŽELJA. Delaš vsakič samo enkrat. Ne 2x. Uleganje v gibanju delaš v vsakdanjih situacijah okrog hiše, kjer pes nakaže lahek kas, recimo ga naganjaš lulat, ko imaš skrito igračo za hrbtom (lahko tudi opico), a vedeti mora, kaj je uleganje v gibanju. Najprej to potrjuješ lahko z metom hrane, in signalom na 2-3metre, torej na blizu, da se nauči. In ko pes tako gre npr. lulat (a si želi igračo, ki je pri tebi), mu poskusiš dat prostor, in če se uleže npr. na 5-10m - mu vržeš opico - "skoči". Kasneje včasih kak večji kos hrane, ali tudi žogico in ga presenetiš, ko ne ve, da imaš pri sebi. Lahko to uleganje učiš tudi v šprintih tehnične igre z 2 frizbijema ali 2 žogicama, (ko pes spusti eno in dobi drugo) če imaš narejeno in včasih za foro namesto naslednjega meta - rečeš "prostor" in, ko se stisne k tlom, "skoči " ampak vržeš v nasprotno smer, kot je tekel.
To je to! V končni vaji to izgleda tako, da pred tekmo, pravico imaš za poskus, pomočnik postavi opico, da jo pes samo pobere in da ve kje je smer. Ob nastopu je disciplina hoje. Preden začneš vajo poleg, pogledaš (ko te pogleda) proti "naprej" in se samo rahlo nasmehneš, da ve, da je to ta vaja. Torej vodljivost 10-15 korakov (ki jo moraš počasi zgradit na delnih treningih) in tih signal "naprej". AMPAK KDAJ!!! Točno takrat med 10in recimo 17 korakom, ko ti pes da nek droben signal, in se v hoji malo popravi nazaj ob nogo (mal skrivnosti velikih mojstrov:)) Ko pes štarta, se samo ustaviš in čakaš, da pes začne iskat opico, ki je takrat pač NI - in vidiš, ko postane malo zmeden (išče opico, ki bi morala bit vendar velika in celo za 0,5m količkom, kjer je bila še pred dobro uro!) in TAKRAT signal "prostor". Kaj bo naredil pes? Ulegel se bo, ker mu ni logočno, da ni opice in misli, da jo bo dobil od tebe in bo čakal, da prideš do njega z rezervno nagrado (še toliko raje, če ob pošiljanju na lulanje in polaganju psa med tehnično igro, kdaj pa kdaj tudi prideš do njega z igračo, ko se uleže).
Torej, ko psa dvigneš iz prostora, je najbolj kritičen moment, da ti pes pobegne po igračo sam od sebe / če se to zgodi ga NE ustavljaš ampak samo tiho rečeš "naprej" (ne jezno - ampak veselo), super, da si želi!!! (najhuje je, če ga preveč zamoriš in ga potem nagovarjaš, da bi šel in moraš krajšat razdaljo), / če pa ti psa uspe dvignit z močnejšo hrano tako, da ob tebi sedi - si za začetek že naredil-a dovolj! Mogoče samo še malo počakaš, da te pogleda, se psu rahlo nasmehneš in samo tiho rečeš "naprej" (dovoliš, da gre po opico - to je SIGNAL).
"Naprej" torej v tem primeru ni povelje, ampak signal!!! >Samo signal, da si je pes prislužil, da si vzame kar je njegovega. To ni "komanda / povelje?" kr neki! Na te besede sem alergičen, ker ti podzavestno vlivajo občutek, da nekaj pes mora naredit? Torej na začetku nič korak naprej - direkt iz osn. položaja začneš pošiljat. Kasneje, ko bo pes vedel, da si z malenost discipline prisluži signal "naprej", takrat boš počasi začel-a tudi z malček vodljivosti (2-5 korakov, kasneje mogoče največ 10-12). Vedno pošlješ, KO se pes popravi k nogi. Vaja Naprej vzame leto do dve leti učenja (ob ostalih vajah seveda, samo kot desert), če hočeš, da jo ima pes res rad in da jo sigurno izvaja.
Prav je, da imaš konstrukt razčiščen najprej pri sebi, ne sme pa te ta konstrukt peveč obremenjevat, ker je najbolj važno, da si kot vodnik sproščen. Edino tako se dovolj hitro prilagajaš psu in mu znaš tudi spustit kriterij, ko opaziš, da mu je nekaj pretežko. Spuščanje kriterija pa je poglavitno, za hiter napredek psa - pri vseh vajah. Da pravočasno prilagajaš kriterij - da ga zanš spustit pa tudi postopno dvigovat pa je pomembno, da si SPROŠČEN-a. Večkrat se moraš posluževat improvizacij, po svoje. To je najboljše. Če preveč misliš na to, kaj sem jaz tukaj napisal, si trda, zategnjena, nesproščena, kar ni v redu za psa. Se strinjaš? Lahko malo po svoje. Vse je samo špil - igra ...
NIkita & Aya Q.
.JPG)